Gradiva

V nadaljevanju je podanih nekaj magnetogramskih izsekov iz oddaje Vroče, Tv Paprika, 14. februarja 2006, v kateri je voditeljica Manca Zver gostila poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega: 

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »V Franciji in Nemčiji kemično kastrirajo te ljudi (beri pedofile)… Jaz bi to tudi pri nas delal, obvezna kastracija. Jaz bi bil še hujši, ne zgolj kemična kastracija, temveč ta prava kastracija. Tisti, ki posiljuje majhne punčke in fantke, tistemu je potrebno odbiti vse skupaj in jaz bi pedofilom tudi užgal v glavo eno tako veliko črko P z žarečim železom, da bi se vedelo, kdo je, da bi se starši izogibali tega človeka. Ne kot pri nas ko mu potem razni Hanžki rečejo, da ima tudi on pravice… Tak človek, ki je pedofil, to je izvržek človeštva, to je gnoj od gnoja. In take ljudi tudi v zaporih se to vidi, v zapor pedofil bolje, da ne pride, ker ga zaporniki razbijejo in je edino pravilno, edino pravilno (oba z voditeljico v en glas).«(7:48)

Manca Zver: »Me miss Hawaiian Tropic, jaz in Admira Muratovič, imava akcijo da se pedofile javno ožigosa.«(9:21)

Manca Zver: »A je možno zaostriti kazen? Jaz bi pedofile ne vem javno ožigosala, pa dala bi jim dosmrtno kazen, pri nas to žal ni mogoče…«(11:38)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Pedofile res bi jih morali kaznovat, jaz bi jih kastriral, ne samo kemično, jaz bi jim enostavno odrezal tisto zadevo, orodje bi rekel in res bi jim ožgal in spiski bi morali biti, na dosegu staršev.« (13:23)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Najbolje bi bilo, da bi ga starši dobili (pedofila) in da ga sesujejo kot kanto. Jaz bi že tako naredil, jaz bi mu polomil čisto vse kosti.« (18:07)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Zlorablja oče 3-let staro hčerkico, takega je treba obsoditi na smrt, na smrt in konec.« (22.18)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Belgija je že sama po sebi bi rekel tako rahlo deviantna dežela. Tam je že tako in tako, pol je pedrov, pol je pedofilov. Čuden, sej ni čuden, sej ženske so tako grde tam, da…«(1:10)

Prvi poslušalec: »Jelinčič ima prav, da bi morali marsikoga obrezati…in prav je , da to tudi pove.« (5:00)

Manca Zver: »Potem se strinjate z g. Zmagotom, da bi kastrirali pedofile.

Tretji poslušalec: »Ne samo kastriru, jaz bi mu še eno roko odbil … Ne vem, če bi živ ostal… Manca Zver: »Pravilno!« (14:50)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »Jaz bi imel za pedofile in pa za tiste, ki prodajajo mamila otrokom posebne zapore. Jaz bi tudi unemu, ki prodaja otrokom… prodajajo majhnim otrokom mamila, tistemu bi jaz roko odsekal, to je edino kar bo razumel… Če mu pa odbiješ roko, pol mu pa še tadrugo roko drugič odbiješ, potem naj se pa ukvarja sam s sabo, kaj bo s tistimi štrclji počel pol. Kruto, ampak edino te zadeve zgleda, da veljajo. To je pravzaprav šeriatsko pravo, ampak jebemtiš, včasih imajo prav.« (18:50)

Manca Zver: »Rekli ste, dilerju roka stran? Zmago Jelinčič - Plemeniti: » Pedofilu, pa kaj drugega stran.« (21:17)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: » Take ljudi bi morali odstraniti, da ne bi bili več nevarni družbi, čeprav se sliši mal kruto, da bi jih morali odstranit, ampak saj ne moreš biti tak silen humnist, da boš zdaj pustil, da vsak degenerik dela, kar mu bo pasal, če boš pa ti kaj naredil, pa po tebi planili…«(22:45)

Zmago Jelinčič - Plemeniti: »To so izmečki človeštva, pa naj si Hanžek misli kar hoče… Take izmečke je treba izvreč, izvržeš ga pa lepo, obsodiš ga na smrt.« (24:30)

Manca Zver: »Kakšno smrtno kazen bi pa vi dali? Zmago Jelinčič - Plemeniti: » To je v bistvu vseeno,…, to je tehnična zadeva… Sej ni treba, da jih 100 ubiješ, ampak za mušter enega, da je druge strah, da premislijo preden bodo kaj takega počel.«(25:00)

Manca Zver: »Jaz bi naredila to, da vse te pedofile damo na en velik plac in da pridemo ljudje in jih tam…zbutamo.« (25:30)

Napovedi Varuha človekovih pravic o zaostrovanju pogojev za pridobitev stanovanj za socialno šibkejše so se pokazale za upravičene

I.

Varuh že vrsto let ugotavlja, da se vprašanje stanovanjske oskrbe v Sloveniji zaostruje. Še posebej slab je položaj socialno šibkih, ki imajo ob uveljavljanju tržnih odnosov na tem področju vse manj možnosti, da pridejo do primernega stanovanja ali do subvencij za njihovo plačevanje. Že v poročilu za leto 2002 smo napovedovali, da se bo ta problematika še zaostrovala, če stanovanjski zakon ne bo uvedel dodatnih sistemskih mehanizmov za spodbujanje stanovanjske oskrbe, ki jo je država preveč prepustila občinam. Kritični smo bili do takrat objavljenega predloga novega stanovanjskega zakona, ki je predvidel, da bodo občine same opredeljevale socialne kategorije prosilcev, ki lahko kandidirajo za posamezni razpis za najem neprofitnih stanovanj. Napovedali smo, da občine ne bodo zainteresirane za dodeljevanje stanovanj najemnikom z nižjimi dohodki, saj bodo zanje morale kasneje prispevati več svojih sredstev za subvencioniranje najemnin, zato bo zanje razpisov še manj kot doslej. Podobne ugotovitve in napovedi smo vključili tudi v poročili za leti 2003 in 2004. Vlada RS je v odzivnem mnenju na LP 2002 oporekala tem našim napovedim in zatrjevala, da ne razumemo prav besedila novega stanovanjskega zakona, saj bo "v večji meri kot doslej spodbujal občine k gradnji stanovanj za ljudi iz nižjih dohodkovnih razredov".

Dogajanje na stanovanjskem področju, ki ga ugotavljamo v zadnjem času na podlagi obravnavanih pobud, žal, v celoti potrjuje pravilnost naših napovedi. Občine so vse manj zainteresirane za dodeljevanje stanovanj socialno šibkim kategorijam prosilcev, ministrstvo za okolje in prostor pa jih, kot bomo ugotovili iz konkretnega primera, ki ga predstavljamo v nadaljevanju, pri tem celo podpira.

Pobudnik se je na Varuha obrnil za pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, ker mu grozi izselitev iz dosedanjega stanovanja. V občini je kandidiral na razpisu, ki je bil objavljen februarja 2005 za dodelitev neprofitnega stanovanja, vendar je bil zavrnjen, ker ima prenizke prejemke.
Ko je na našo zahtevo priložil dokumentacijo s tega razpisa, smo ugotovili, da je občina z javnim razpisom predvidela oddajo vseh treh stanovanj iz razpisa le prosilcem, ki so v zakonu opredeljeni kot zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. Kandidirali so lahko le prosilci, ki imajo višji dohodek gospodinjstva - za dvočlansko družino je bilo to od 135 do 250 odstotkov povprečne neto plače v državi oziroma med okoli 227.000 in 420.000 SIT.

Ker Stanovanjski zakon (v nadaljevanju: SZ) v osmem v odstavku 87. člena določa, da lahko najemodajalec v posameznem razpisu razpiše plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine za največ polovico stanovanj, ki so predmet posameznega razpisa, smo občino prosili za pojasnilo, kako je upoštevala navedeno zakonsko obveznost.

Občina nam je odgovorila, da so sprejeli stališče, da je gospodarneje, če občina dodeli nova stanovanja, za katera znaša mesečna najemnina ca 45.000 SIT, prosilcem, ki so opredeljeni kot zavezanci za plačilo lastne udeležbe - in imajo večje dohodke. Menijo, da prosilci, katerih edini dohodek je denarna socialna pomoč kljub maksimalni 80-odstotni subvenciji ne bi zmogli poravnavati vseh stroškov za stanovanja. Občina se je za to odločila tudi po posvetovanju z g. Primožem Bajcem iz Ministrstva za okolje in prostor, ki je dal pojasnilo, da sme občina prostovoljno sprejeti odločitev, ali objavlja razpis za prosilce, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in imajo manjše dohodke, ali za prosilce, ki so lahko zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine. Občina je še pojasnila, da prvi (socialno šibki) ne morejo kandidirati, ker bi bila občina v skladu s stanovanjskim zakonom zaradi njihove nezmožnosti plačevanja najemnine primorana dati zahtevo za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja. Občina se sklicuje na deveti odstavek 87. člena SZ, po katerem mora občina "uravnoteženo skrbeti, da je neprofitno stanovanje dostopno vsem kategorijam glede na socialni status, določen s pravilnikom". Dodajajo še, da je javni razpis za prosilce, ki niso zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine, predviden v marcu leta 2006.

Ministrstvo za okolje in prostor smo prosili za mnenje, ali je bila izločitev socialno najšibkejše kategorije prosilcev iz omenjenega javnega razpisa v skladu z določilom osmega odstavka 87. člena SZ.
V dopisu, ki ga je podpisala sekretarka sektorja za stanovanja in urbana zemljišča MOP, pripravil pa svetovalec, ki je dal občini omenjeni nasvet, se je ministrstvo izognilo neposrednemu odgovoru na to vprašanje, pač pa dodatno opravičuje ravnanje občine.
Pojasnjujejo, da zlasti manjše občine najemnin za uporabo neprofitnih stanovanj ne morejo zniževati, zato je občina, ob upoštevanju razmer na stanovanjskem področju, razpisana stanovanja namenila zgolj pričakovalcem, ki jih lahko obremeni z lastno udeležbo in varščino. K utemeljitvam občine (da so se za takšen razpis odločili zaradi gospodarnosti) nimajo kaj dodati. Potrjujejo, da so v okviru telefonskega svetovanja menili, "da je boljša rešitev, da stanovanja niso prazna do časa, ko ima možnost, da razpiše natečaj, namenjen pričakovalcem v težjih socialnih razmerah, saj bi nastali v vmesnem času resni problemi na relaciji do posojilojemalca vsled izpada najemnin". MOP na koncu meni, "da je vsled daleč preskromnih proračunskih sredstev za namene izgradnje novih neprofitnih stanovanj nujno, da se pri pridobivanju neprofitnih stanovanj vzpostavi javno zasebno partnerstvo, kar je eno od vodil v aktualni stanovanjski politiki resorja".

Iz odgovorov občine in ministrstva lahko sklenemo: Tako občini kot MOP se ne zdi sporno, da občina v razpisu ni določila, da se plačilo lastne udeležbe in varščine lahko predpiše za največ polovico stanovanj, ki so predmet posameznega razpisa. Občina se je torej odločila, da te določbe osmega odstavka 87. člena SZ ne bo spoštovala, MOP pa jo pri tem očitno podpira. Še bolj zgovorni so razlogi, ki jih lokalni in državni organ pri tem navajata. Občina se sklicuje na gospodarnost, saj bi, če bi stanovanja oddala socialno šibkim, morala najemnine subvencionirati; ob tem pa vnaprej napoveduje, da socialno šibki najemniki ne bodo sposobni plačevati stroškov za stanovanja. MOP pa mirno podpira takšno nezakonito ravnanje občine in ga prav tako utemeljuje z ekonomskimi razlogi, ter pri tem navaja, da je aktualna politika resorja le "javno zasebno partnerstvo".

Ta primer v celoti potrjuje naše napovedi, da bodo socialno šibki še težje kot doslej prišli do najemnih stanovanj in da občine niso zainteresirane za dodeljevanje takšnih stanovanj socialno šibkejšim kategorijam, čeprav je MOP ob obravnavi naših letnih poročil ostro protestiralo proti takratnim našim napovedim in so celo napovedovali, da se bodo na podlagi novega stanovanjskega zakona celo izboljšali pogoji za stanovanjsko oskrbno ter da bodo različne socialne kategorije lažje kot dotlej prihajale do ustreznih stanovanj.

II.

Tudi drug primer dobro ilustrira naše ugotovitve, da sedanji sistem stanovanjske oskrbe, ki večino odgovornosti in obveznosti nalaga občinam, ni stimulativen in ne prispeva k reševanju stanovanjskih problemov najbolj ranljivih skupin v državi.

S pobudnikom smo prišli v stik ob našem poslovanju v Murski Soboti 15.3.2005. Prosil je za našo pomoč, ker po smrti sostanovalca ne zmore več stroškov za najemno stanovanje. Stanovanje, ki leži v občini Gornja Radgona, je v lasti občine Sveti Jurij ob Ščavnici, ki je stanovanje dobila leta 1999 na podlagi sporazuma o delitvi premoženja občinam, ki so nastale iz bivše (širše) občine Gornja Radgona. Več let si je neuspešno prizadeval za zamenjavo stanovanja za manjše in cenejše. Pobudniku se je položaj dodatno poslabšal, ko je po zaostritvi meril za subvencioniranje najemnin izpadel iz kroga upravičencev. Občina Gornja Radgona, katere občan je, nam je pojasnila, da so pri njih predmet za zamenjave le stanovanja v njihovi lasti. Občina Sveti Jurij ob Ščavnici pa nam je odgovorila, da lahko zaprosijo za dodelitev drugega stanovanja oziroma zamenjavo zgolj njihovi občani. Pri Varuhu smo menili, da navedeno stališče ni pravilno in da je v obravnavanem primeru za odločanje o zamenjavi stanovanja pristojna občina Sveti Jurij. Pozvali smo jo, da o zahtevi pobudnika odloči z ustrezno odločbo v upravnem postopku. Občina ni sledila našemu predlogu in je stanovanje pobudnika celo prodala zasebnemu lastniku, ki je od najemnika zahteval sklenitev pogodbe z višjo najemnino kot doslej.

Ob obravnavi tega primera smo tudi ugotovili, da je postopek zamenjave stanovanj v zakonodaji izrazito podnormiran. SZ-1 v 89. členu določa le, da se o upravičenosti do zamenjave neprofitnega stanovanja odloči z odločbo v splošnem upravnem postopku. Ni pa jasno, kdaj pristojni organ izda takšno odločbo. Ko prejme prošnjo najemnika ali šele ob izvedbi zamenjave? Zakon ne opredeljuje, kdo so upravičeni za zamenjavo, kakšna so merila in status stanovanj, ki so lahko predmet zamenjav. Ni tudi jasno, ali je stanovanje za zamenjavo dolžna iskati občina ali sam najemnik. Podnormiranost teh vprašanj omogoča različne ureditve in prakso v občinah in omogoča različno obravnavo posameznih prosilcev za zamenjavo stanovanj.
Gre pa za vedno bolj pomemben institut, saj vsi tisti, ki so že enkrat prejeli družbeno oziroma občinsko stanovanje, ne  morejo več kandidirati na razpisih za dodeljevanje najemnih stanovanj, ampak lahko v primeru spremenjenih okoliščin (povečanje ali zmanjšanje števila družinskih članov), prosijo le za zamenjave stanovanj.
Tudi ministrstvo za okolje in prostor, na katerega smo se obrnili s temi vprašanji, ni pomagalo k razbistritvi navedenih dilem, saj so nam odgovorili, da "vsaka občina sprejme svoja merila in kriterije za zamenjave, ali pa odloča v konkretnem primeru". Skratka merila in postopek zamenjave so v celoti prepuščeni občinam.

Ob tem primeru ugotavljamo tudi slabo sodelovanje med občinami na stanovanjskem področju. Zakon omogoča, da dve ali več občin ustanovijo skupen stanovanjski sklad (člen 157/2 SZ-1). Če bi se občine, ki so se razdružile, za to odločile, bi pobudnik gotovo lažje uveljavljal pravice, ki mu jih daje zakon na tem področju. V tem primeru sodelovanje med občinami ni bilo, kljub temu pa se je na srečo stanovanjski problem našega pobudnika razrešil, saj smo pred nekaj dnevi prejeli obvestilo, da mu je občina Gornja Radgona predčasno dodelila v najem manjše stanovanje.

Ministrstvo za delo ne sodeluje z Varuhom

1. MDDSZ očitno ne namerava pripraviti zakona o nasilju v družini

10.2.2005 smo ministra za delo, družino in socialne zadeve prosili za naslednje pojasnilo:

»V programu dela Vlade - seznam predpisov za obdobje od 1.1.2006 do 31.12.2006 na dan 23.1.2006 (Poročevalec Državnega zbora RS, št. 13/06) - pri nalogah vašega ministrstva nismo našli predvidenega zakona, ki naj bi urejal tudi področje nasilja v družini. Ker je ob obravnavi desetega letnega poročila varuha človekovih pravic za leto 2004 Državni zbor Republike Slovenije zadolžil vlado, da "pripravi sistemski zakon, ki bo posebej urejal problematiko nasilja v družini" (30. točka Priporočila), prosimo za pojasnilo, kdaj in kako bo navedena problematika zakonsko urejena. Posebej pa želimo pojasnilo, ali bo Republika Slovenija še dolgo ena redkih evropskih držav, ki ni izrecno prepovedala ali obsodila telesnega kaznovanja otrok kot kršitve njihovih pravic, določenih tudi s konvencijo Združenih narodov, ki se v skladu z ustavo uporablja neposredno.«

Odgovor smo želeli v 10 dneh, vendar ga še nismo prejeli.

2. nadomestilo preživnin otrokom do konca šolanja?

Včeraj, 27.2.2006, smo ministru za delo, družino in socialne zadeve  poslali naslednji dopis:

»Na spletnih straneh Vlade Republike Slovenije je objavljen tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije, ki ga je pripravilo vaše ministrstvo.
V letnem poročilu za leto 2004 je Varuh človekovih pravic predlagal, da se v navedenem zakonu meja 18 let, ki določa upravičenost do nadomestila preživnine otrok, podaljša do konca njihovega šolanja. Vlada je v svojem mnenju k poročilu izrazila prepričanje, da je treba takšen predlog natančno preučiti.
Pričakovali bi, da je ministrstvo pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev zakona preučilo tudi zgoraj navedeni predlog in se do njega opredelilo ter očitno zavračanje tudi ustrezno utemeljilo. Žal v objavljenem gradivu teh podatkov ne najdemo, zato prosimo za informacijo, ali so pripravljalci sprememb zakona dejansko »natančno preučili« navedeni predlog in s kakšno utemeljitvijo ga zavračajo.
Menimo, da je usklajevanje zakona z evropsko zakonodajo priložnost, da se uredi tudi vprašanje pravice do nadomestila preživnine oziroma da se odgovori na vprašanje, zakaj takšna sprememba ni sprejemljiva.

Odgovor ministrstva pričakujemo v 15 dneh.

3. na odgovor MDDSZ čakamo v enem primeru že od oktobra v drugem pa že več kot sedem mesecev

Na kabinet ministra za delo, družino in socialne zadeve smo 11.10.2005 naslovili predlog, da mladoletni tujci ne bi prebivali več v Centru za tujce, čeprav v posebnem oddelku za mladoletnike, pač pa med vrstniki v ustreznem socialno-varstvenem ali vzgojno-izobraževalnem zavodu. Prosili smo, da predlog obravnavajo in nas s stališči in morebitnimi ukrepi seznanijo  v roku 30 dni. Urgirali smo 22.12. 2005, odgovora pa do danes še ni.

V kabinet ministra za delo, družino in socialne zadeve smo 6.7.2005 poslali tudi prošnjo za poročilo glede komisije za priznanje pravice do družinskega pomočnika na območju Kopra in Nove Gorice, urgenco pa smo poslali dne 19.12.2005. 23. 2. 2006 smo še enkrat posredovali za čimprejšnji odgovor.
Če odgovora ne bomo prejeli v razumnem roku, bomo ministru predlagali uvedbo disciplinskega postopka zoper odgovornega uslužbenca v njegovem kabinetu, o nesodelovanju pa bomo obvestili tudi predsednika vlade.

Poročilo

Na novinarski konferenci o aktualnih temah

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na novinarski konferenci 28. 2. javnosti spregovoril o nekaterih aktualnih temah. Med drugim o problematiki dostopnosti socialnih stanovanj za socialno šibke in sodelovanja občin na področju stanovanjske problematike, primeru sovražnega govora v oddaji Vroče na TV Paprika, vojaški paradi ob praznovanju dneva državnosti, zakonu o azilu in nesodelovanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Povedal je, da od predsednika republike razen preko medijev nismo dobili še nobene pobude o ukrepanju v primeru zakona o azilu. Seznanjeni smo, da sta LDS in SD že vložili ustavno presojo zakona. Dogajanje v zvezi z zakonom bomo spremljali še naprej in tudi ustrezno reagirali, je še dejal.

Varuh je javnost seznanil, da se je februarja udeležil srečanja Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), kjer so govorili o boji proti nestrpnosti (4:06) in pozivanju k sovražnostim in opozoril na primer sovražnega govora, ki se je tem mesecu (14.2.) pojavil na TV PAPRIKA v oddaji Vroče, kjer je voditeljica Manca Zver gostila poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega (glej gradiva!).

Opozoril je, da je izražanje sovražnosti (pozivanje k linču, sekanju okončin,…) nesprejemljivo in nedopustno in izrazil bojazen, da čedalje več ljudi tovrstnim izrazom sovraštva sledi. Apeliral je na politični vrh in prebivalce Slovenije, da se ob tovrstnih sovražnih izpadih in pozivanju nestrpnosti najostreje odzovejo, saj se bomo v nasprotnem primeru svoje zdajšnje brezbrižnosti otepali v prihodnosti. (6:30 do 11:50).
Varuh bo primer sovražnega govora posredoval tožilstvu v nadaljnje ukrepanje, Častnemu novinarskemu razsodišču oziroma Društvu novinarjev RS pa bo posredoval pobudo za oceno izjav voditeljice oziroma pobudo za razmislek o prizadevanjih za ohranjanje ugleda novinarskega poklica. (22. 48 do 23:59)

Varuh je v zvezi s predlogom parade nasprotuje vsakršni militarizaciji Slovenije. Dejal je, da se povsem strinja z mnenjem Janeza Janše o paradi iz leta 1985, da pa se z mnenjem Janeza Janše, žal, ne strinja  predsednik vlade. (4:51 do 5:40). Varuh upa, da se bo premier končno le strinjal z izjavami Janeza Janše izpred 20 let in da bo vlada razmislila o drugačnem praznovanju dneva državnosti.

Varuhov namestnik Jernej Rovšek je podrobneje spregovoril o problematiki dostopnosti socialnih stanovanj socialno šibkim slojem prebivalstva, na kar je Varuh opozarjal že leta 2002 in tudi kasneje, pa so bila njegova opozorila grobo zavrnjena s strani Ministrstva za okolje in prostor in vlade. Žal, so bile napovedi pravilne in kažejo, da bodo socialno šibki še težje kot doslej prišli do najemnih stanovanj in da občine niso zainteresirane za dodeljevanje takšnih stanovanj socialno šibkejšim kategorijam. Ugotavljamo tudi, da je sodelovanje občin na tem področju slabo, je še povedal namestnik Rovšek. (16:16 do 22:30)

Varuh je odgovarjal tudi na vprašanja o graditvi džamije, izbrisanih, varnosti v slovenskih zaporih in zniževanju nivoja izobrazbe za vojake. (24:05 do 35:10)

Zvočni zapis:
1. del (MP3; 3,5MB)
2. del (MP3; 2,7MB)