Gradiva

Stališče Varuha v zvezi z opremo onkološkega inštituta v Ljubljani

V zvezi s problematiko opreme Onkološkega inštituta v Ljubljani je varuh v zadnjem času prejel več pobud. Žal se problematika izgradnje in opreme inštituta vleče že predolgo. Že leta 2002, ko je del prostorov inštituta zalila voda, se je varuh zavzel, da bi morala biti izgradnja in oprema bolnišnice, ki domuje v stari (sicer obnovljeni) in prostorsko neprimerni konjušnici, absolutna nacionalna prioriteta. Izgradnja novih prostorov je bila takrat zares pospešena, saj so ta prizadevanja podprli vsi pristojni državni organi.
Žal se je spet zapletlo pri nabavi opreme in zapletov po našem mnenju ni mogoče rešiti izven zakonsko predvidenih poti, kakor predlagajo nekateri. Pristojni pa bi se morali ob tem vprašati, kdo je odgovoren za dolge očitno nepravočasne postopke, po potrebi pa tudi ustrezno spremeniti zakonodajo, če le-ta pogojuje takšne zaplete. Če bi bila investicija pravilno planirana, bi morali biti tudi postopki javnih razpisov  začeti toliko prej, da morebitne pritožbe ne bi povzročile zamud in se krivda za nastali zaplet ne bi poskušala prevaliti na stranko, ki uveljavlja svojo ustavno pravico do pritožbe.
Zato pričakujemo od vseh državnih organov, ki sodelujejo oziroma odločajo v pritožbenih postopkih, da bodo vsa dejanja opravili brez odlašanja in še pred iztekom zakonskih rokov ter s tem pripomogli, da se že predolgi postopki zaključijo in bolnikom končno omogoči ustrezno zdravljenje in oskrba.
Ministru za zdravje pa varuh predlaga, da ugotovi, kdo je odgovoren za nepravočasno izvedene postopke in ustrezno ukrepa. Takšno zahtevo utemeljuje tudi dejstvo, da je minister za zdravje prostodušno javno priznal, da ministrstvo ni vedelo za zakonsko določbo, ki omogoča odločitev Državne revizijske komisije, da lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Ta določba (drugi odstavek 11. člena zakona o reviziji postopkov javnega naročanja) namreč velja že vse od uveljavitve zakona, torej od 25.9.1999. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja in odločajo o milijardnih poslih, si takšne pravne ignorance pač ne bi smeli privoščiti brez ustreznih posledic. 

Twinning projekt 2006 - Krepitev nacionalne institucionalne strukture za boj proti diskriminaciji

Slovenski pravni red, v tem okviru pa posebej tudi pravni red evropskih skupnosti od države zahteva sprejem ustreznih ukrepov, ki zagotavljajo pravno varstvo morebitnim žrtvam diskriminatorne obravnave, pa tudi učinkovito spodbujanje enakega obravnavanja. Obveza po aktivnem boju proti diskriminaciji pomeni sestavni in neločljivi del sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V okviru državne uprave je ustanovljenih nekaj vladnih uradov ter direktoratov ministrstev, ki so zadolžen za spremljanje posebnih skupin prebivalcev, ki zahtevajo posebno skrb. Njihovo delo in aktivnosti se razlikujejo, vsi pa morajo, med drugimi nalogami, spremljati stanje skupine, za katero so pristojni. Urad za enake možnosti je v nacionalnem sistemu boja proti diskriminaciji določen kot osrednji organ, zadolžen za vzpodbujanje in koordinacijo navedenih nalog izvršilne veje oblasti. V njegovem okviru delujeta tudi zagovornica enakih možnosti žensk in moških ter zagovornica načela enakosti, ki dajeta mnenje o morebitnem obstoju diskriminacije v posamezni zadevi. Velja pa poudariti, da je na pojave diskriminacije dolžan biti pozoren državni sistem oblasti, zato se v sistem boja proti diskriminaciji nujno vključuje tudi vrsta drugih organov in ustanov, vsaka s svojimi pristojnostmi v okviru različnih varstvenih ali spodbujevalnih mehanizmov (npr. inšpekcije, organi pregona, centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, šolstvo, pa tudi nevladne organizacije, ki so v še posebej pristnem stiku z morebitnimi prizadetimi osebami). Varuh človekovih pravic opravlja predvsem klasične naloge ombudsmana, opravlja nepristranske in neodvisne preiskave. Njegova pristojnost zajema javni sektor, lahko pa obravnava tudi širša vprašanja, pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravno varnost. Svoje delovanje varuh skuša z različnimi metodami dela širiti tudi na področje promocije in izobraževanja o človekovih pravicah.

Pri svojem delu ugotavljamo, da je nacionalna institucionalna struktura, ki naj bi zagotovila učinkovit boj proti diskriminaciji sicer oblikovana, vendar pa bi bili rezultati njenega dela lahko vzpodbudnejši.  Obstoječa struktura, vključno z uradom varuha, bi bila po naši oceni lahko bolje usposobljena za sistematično spoprijemanje s problemom diskriminacije, ki ima številne obraze in včasih težko prepoznavne pojavne oblike. Boljše delovanje sistema bi po naši oceni lahko zagotovili zlasti s prenosom praktičnih izkušenj in strokovnega znanja o problematiki na čim bolj široko skupino organizacij, institucij in posameznikov, ki se s problemom diskriminacije srečujejo vsak dan .

Iz navedenih razlogov je varuh pristopil k projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja z avstrijskim partnerjem Inštitutom za človekove pravice Ludwig Bolzman (Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM)). Skupaj želimo ob uporabi evropskih finančnih virov pripraviti serijo izobraževalnih seminarjev in delavnic, ki bodo namenjene tako za usposabljanje zaposlenih v uradu varuha, kot tudi za druge ciljne skupine, med drugim tudi za uslužbence javnih ustanov in civilne družbe, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji diskriminacije. Ti dogodki bodo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in razpravo o morebitnih pomanjkljivostih v obstoječem sistemu. Projekt se bo začel v začetku junija in bo trajal sedem mesecev.

Z izvedbo projekta želi varuh pomagati pri zagotavljanju pogojev za uspešnejše delovanje celotne strukture. To bi lahko med drugim vplivalo tudi na obseg dosedanje zelo skope pravne prakse s tega področja. Na ta način bi po našem mnenju lahko vplivali tudi na večjo občutljivost družbe na  problem diskriminacije. Večja ozaveščenost in usposobljenost bi po naši oceni lahko dolgoročno močno vplivala na razvoj demokratične kulture medsebojnega spoštovanja in sožitja ob upoštevanju medsebojnih različnosti. S tem bi nedvomno prispevala k odpravljanju vzrokov kršitev tudi vseh drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

ECRI  (Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti) Deklaracija o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru

Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je trdno prepričana, da strpnost in pluralizem predstavljata temelj resnično demokratičnih družb in da različnost občutno bogati te družbe. Zato:

• obsoja uporabo rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru;
• poudarja, da je tak govor etično nesprejemljiv;
• spominja na evropsko zgodovino, ki kaže, da politični govor, ki spodbuja verske, etnične ali kulturne predsodke ali sovraštvo, močno ogroža družbeni mir in politično stabilnost in neizogibno vodi v trpljenje vseh prebivalcev;
• jo skrbi, kako tak slog govora vpliva na splošno vzdušje javnega mnenja v Evropi;
• je globoko zaskrbljena, da raba rasističnega, antisemitskega in ksenofobnega političnega govora ni več omejena na ekstremistične politične stranke, ampak vedno bolj zastruplja tudi glavne politične stranke, s tem pa se tak govor legitimizira in trivializira;
• opozarja z resno zaskrbljenostjo, da tak slog govora prenaša predsodke in stereotipe o ne-državljanih in manjšinskih skupinah ter krepi rasistično in ksenofobno vsebino v razpravah o emigrantih in azilantih;
• opozarja z resno zaskrbljenostjo, da tak slog govora pogosto posreduje izkrivljeno sliko islama, da bi se prikazalo to vero kot grožnjo, ter da nekatere politične stranke in njihovi vodje, odkrito ali prikrito, še naprej spodbujajo antisemitizem.

ECRI obžaluje, da se zaradi uporabe rasističnega, antisemitskega in ksenofobnega političnega govora:

• sprejemajo napačni ukrepi, ki neproporcionalno vplivajo na posamezne skupine ali zmanjšujejo raven uživanja njihovih človekovih pravic;

• dolgoročno uničuje družbena povezanost;
• razrašča rasna diskriminacija;
• spodbuja rasistično nasilje.

Soočen s tem ECRI poudarja, da imajo lahko politične stranke bistveno vlogo v boju proti rasizmu, s tem da pozitivno oblikujejo in vodijo javno mnenje. Zato predlaga naslednje praktične ukrepe:

• samo-regulacijske mehanizme, ki bi jih sprejele politične stranke ali nacionalni parlamenti;
• podpis evropskih političnih strank in uveljavitev Listine evropskih političnih strank za nerasistično družbo, ki spodbuja odgovorno držo do problemov rasizma ne glede na to, ali se nanaša na dejansko organizacijo strank ali njihovo dejavnost v politični areni;
• učinkovito uveljavitev členov kazenske zakonodaje, ki se lahko nanašajo na vse posameznike, zoper rasistična dejanja (vključno s tistimi členi, ki štejejo rasistično motivirano dejanje kot posebej oteževalno okoliščino) in rasne diskriminacije;
• sprejem in uveljavitev ukrepov, ki omogočajo kaznovanje vodstva vsake skupine, ki spodbuja rasizem, ali take skupine podpira ali v njihovih dejavnostih sodeluje;
• sprejem obveze, da se prepreči javno financiranje organizacij, ki spodbujajo rasizem, vključno z javnim financiranjem političnih strank.

ECRI poziva politične stranke, da oblikujejo jasno politično sporočilo, ki govori v prid različnosti evropskih družb.

ECRI predvsem zahteva pogumno in učinkovito politično vodenje, ki spoštuje in podpira človekove pravice.

Opozorilo VČP: ta dokument je neuradni prevod angleške različice, prevedli smo ga za svoje potrebe. Angleški original najdete na spletni strani:
http://www.coe.int/T/E/Com/Files/Themes/racism/20050317_declaration.asp

Poročilo

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na novinarski konferenci povedal, da se dvema namestnikoma izteče mandat  letos  decembra  (poslušaj 2:30), medtem ko se je en namestnik upokojil že z januarjem 2006. Zaradi tega bo v juniju stekel postopek izbora namestnikov, na spletni strani varuha bo objavljen neobvezujoč razpis. Varuh po zakonu lahko namestnike predlaga sam, vendar pa bi želel dobiti čim več ponudb.

Varuh je jasno izrazil svoje stališče v zvezi z opremo onkološkega inštituta v Ljubljani (poslušaj 30:10). Namestnik varuha za socialne zadeve Tone Dolčič je poudaril, da Varuh pričakuje od vseh državnih organov, ki sodelujejo oziroma odločajo v pritožbenih postopkih, da bodo vsa dejanja opravili brez odlašanja in še pred iztekom zakonskih rokov ter s tem pripomogli, da se že predolgi postopki zaključijo in bolnikom končno omogoči ustrezno zdravljenje in oskrba.
Ministru za zdravje pa varuh predlaga, da ugotovi, kdo je odgovoren za nepravočasno izvedene postopke in ustrezno ukrepa. Takšno zahtevo utemeljuje tudi dejstvo, da je minister za zdravje prostodušno javno priznal, da ministrstvo ni vedelo za zakonsko določbo, ki omogoča odločitev Državne revizijske komisije, da lahko naročnik nadaljuje postopek oddaje javnega naročila kljub vloženemu zahtevku za revizijo. Ta določba (drugi odstavek 11. člena zakona o reviziji postopkov javnega naročanja) namreč velja že vse od uveljavitve zakona, torej od 25.9.1999. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s postopki javnega naročanja in odločajo o milijardnih poslih, si takšne pravne ignorance pač ne bi smeli privoščiti brez ustreznih posledic.

Na kratko je varuh predstavil projekt Twinning (poslušaj 8:30) z naslovom Krepitev nacionalne institucionalne strukture za boj proti diskriminaciji, pri katerem VČP sodeluje z avstrijskim partnerjem Inštitutom za človekove pravice Ludwig Bolzman (Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM)). Skupaj želimo ob uporabi evropskih finančnih virov pripraviti serijo izobraževalnih seminarjev in delavnic, ki bodo namenjene tako za usposabljanje zaposlenih v uradu varuha, kot tudi za druge ciljne skupine, med drugim tudi za uslužbence javnih ustanov in civilne družbe, ki se pri svojem delu srečujejo z vprašanji diskriminacije. Ti dogodki bodo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in razpravo o morebitnih pomanjkljivostih v obstoječem sistemu. Projekt se bo začel v začetku junija in bo trajal sedem mesecev.

Varuh je javnosti sporočil tudi, da je v torek na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani dal predlog za pregon zaradi kaznivega dejanja obrekovanja zoper pet poslancev DZ avtorjev poslanskih vprašanj, ki so se nanašala na varuhovo družinsko življenje (poslušaj 10:30). Civilna odškodninska tožba pa še sledi, je dejal varuh.
Varuh je navedel del odgovora vlade iz seje vlade 20. aprila na omenjeno poslansko vprašanje, vlada je poudarila, da glede konkretnega vprašanja, ki se nanaša na varuha človekovih pravic, odgovor presega njene pristojnosti. Varuh je namreč pri svojem delu neodvisen in samostojen, izvoli pa ga državni zbor na predlog predsednika republike.
Varuh je dejal, da je bil zlorabljen institut poslanskega vprašanja, v javnost pa so bili posredovani izmišljeni podatki. Povedal je, da zdaj grožnje začenjajo dobivati tudi njegovi otroci in ne le on.
Varuh je opozoril na nevarnost nestrpnega političnega govora (poslušaj 14:00), ki vpliva na javno mnenje ljudi. Pri tem je spomnil na deklaracijo o uporabi rasističnih, antisemitskih in ksenofobnih elementov v političnem govoru, ki jo je Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) sprejela 17. marca lani. Deklaracija poudarja, da je uporaba omenjenih elementov v političnem govoru etično nesprejemljiva. Spomni tudi na evropsko zgodovino, ki kaže, da politični govor, ki spodbuja verske, etnične ali kulturne predsodke ali sovraštvo, močno ogroža družbeni mir in politično stabilnost in neizogibno vodi v trpljenje vseh prebivalcev.