Pobudnica se je Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) pritožila zaradi zavrnitve pravice do Zoisove štipendije. Navedla je, da so pristojni njeno vlogo zavrnili z obrazložitvijo, da povprečje ocen 4,9, ki ga je dosegla v srednji šoli, ne zadošča za uveljavitev pravice. Zoisovo štipendijo so prejeli tisti kandidati, ki so izpolnjevali povprečje 4,92. Na odločbo se je pritožila in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je kot drugostopenjski organ potrebovalo sedem mesecev za odločanje o pritožbi. Dne 29. 6. 2009 je izdalo odločbo, s katero je bila pritožba zavrnjena. Pobudnica je bila prepričana, da je način izračunavanja povprečne ocene za gimnazijce – maturante diskriminatoren in krivičen, saj se njihovo povprečje izračunava iz več in zahtevnejših predmetov v primerjavi z maturanti s poklicno maturo.
Varuh pobudnici ni mogel pomagati tako, kot je pričakovala, saj ne more spreminjati odločitev pristojnih organov in institucij. Varuh tudi ne more posredovati v zadevah, o katerih poteka sodni postopek, saj se je pobudnica odločila dokazati krivičnost tega merila po sodni poti. Pobudnici smo lahko le pojasnili, da Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij v drugem odstavku 6. člena določa, da se povprečna ocena določi na dve decimalni številki natančno. Pobudnico smo seznanili, da smo s problematiko štipendiranja v osebnem pogovoru seznanili ministra za delo, družino in socialne zadeve, ter mu nato še pisno predlagali nekatere dopolnitve veljavnega Zakona o štipendiranju, ki jih je ministrstvo kot pripravljavec zakona tudi sprejelo. Predlagane dopolnitve so bile uveljavljene z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju, uporabljati pa so se začele 1. septembra 2009. V zvezi z opozorili, da je pridobitev Zoisove štipendije mogoča le na podlagi izvrstnega povprečja ocen, pa Varuh predlaga ponovni razmislek o tem merilu. Znano je namreč, da največ odličnjakov živi v zelo ugodnih življenjskih razmerah, po raziskavah v premožnejših in pri bolj izobraženih starših. Zares sposobni posamezniki so najpogosteje odlični le na enem področju. Poleg tega to pomeni tudi, da Zoisove štipendije nikoli ne bodo dobili otroci z izjemnimi sposobnostmi, ki pa živijo v manj spodbudnem družinskem okolju.
Pobudo smo šteli za utemeljeno, saj je odločanje o pritožbi na MDDSZ trajalo predolgo (sedem mesecev). Skladno s prvim odstavkom 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku mora biti odločba o pritožbi izdana in vročena stranki brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Zamuda oziroma prekoračitev tega roka v zakonu ni sankcionirana, saj gre za instrukcijski rok, ki sili organe k aktivnosti in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu upravnega organa. Prekoračenje roka za izdajo odločbe praviloma še ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Bistvena prekoračitev roka pa lahko glede na okoliščine posameznega primera privede do kršitve enakega varstva pravic. 4.4-11/2009
