Varuh človekovih pravic RS je ob današnjem dnevu človekovih pravic pripravil okroglo mizo o pravicah do zdravstvenega varstva. Kot je v uvodu okrogle mize ugotovil namestnik varuhinje Tone Dolčič, lahko spremembe zdravstvene zakonodaje vse upravičeno skrbijo glede na napovedi o zmanjševanju pravic bolnikov.

Kot je ugotovil Dolčič, je javna razprava o osnutku zakona o zdravstveni dejavnosti zaključena, z osnutkom pa ni zadovoljen nihče.

Dekan Pravne fakultete Rajko Pirnat je v svojem nagovoru udeležencem opozoril na kolizije nasprotujočih si elementov, ki se že v osnovi pojavijo ob pravici do zdravstvenega varstva. Kot je izpostavil, se srečajo sama pravica do zdravstvenega varstva in javnofinančne zmožnosti, problem razmerja med javnim in zasebnim financiranjem zdravstvenih storitev, javni in zasebni način izvrševanja zdravstvenih storitev in tudi tržna narava zdravstvenih storitev ter zahteva po solidarnostnem zagotavljanju zdravstvenega varstva.

Predsednica Slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna Mojca Senčar je bila kritična do tega, da k pripravi zakona niso bili povabljeni vsi deležniki v sistemu. Po njenem prepričanju bi morala bolj sodelovati tudi zdravstvena stroka in predstavniki bolnikov. "Edino mi, ki zagovarjamo bolnikove pravice in smo največkrat tisti, ki smo preboleli kako veliko bolezen, poznamo probleme bolnikov," je poudarila.

Uporabniki zdravstvenih storitev še vedno nimajo ustreznega glasu pri oblikovanju zdravstvenega sistema, je bila kritična predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Denarja je premalo, interesi so na področju zdravstva zelo veliki, je izpostavila in dodala, da žal uporabniki zdravstvenih storitev nikoli ne bodo enakopravni z izvajalci teh storitev.

"Vsi pozabljamo, da v končni fazi mi, uporabniki zdravstvenih storitev, plačujemo vse direktno iz svojega žepa. Ne plačuje jih zdravstvena zavarovalnica ali država, mi smo tisti, ki smo dejansko naročniki, zdravstvena zavarovalnica pa je zakladnik, ki mora na najboljši način upravljati z našim denarjem, da v danih pogojih za ta denar dobimo največ," je poudarila Kutinova.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Samo Fakin je v odgovoru na ocene Kutinove izpostavil, da so predstavniki zavarovancev tudi člani skupščine, tako da lahko nadzorujejo delovanje ZZZS. "Temeljno vprašanje pri novem zakonu je, koga moramo vprašati, kaj naj bo v novi zakonodaji," je dejal Fakin.

Zdravstvena zakonodaja se globoko tiče vsakega prebivalca naše države, je opozoril Fakin in glede zakona o zdravstveni dejavnosti izpostavil, da ni bilo široke javne razprave. Namesto da bi se odprlo teme, so šli kar napisat zakon in to zakon, ki bi moral priti na vrsto kot zadnji, meni prvi mož javne zdravstvene blagajne.

Po besedah varuhinje bolnikovih pravic iz Maribora Magde Žezlina bolniki, ki se obračajo nanjo s svojimi težavami, ugotavljajo vsi isto: da so vse pravice, zapisane v novem zakonu, nekam splošne, deklarativne in jih ni mogoče materializirati. Vsaka izmed teh pravic je namreč pogojena z mnogimi dejavniki in presojami, da skoraj ni več dosegljiva. Bolnik po njenih ugotovitvah ni zaščiten na ravni sistema.

Direktor direktorata za zdravstveno varstvo na ministrstvu za zdravje Janez Remškar pa je na vse kritike govorcev glede načina priprave zakona poudaril, da so interesi - lokalni politični, interesi posameznih skupin - mnogokrat diametralno nasprotni. Prepričan je, da soglasja glede vprašanj v zdravstvu ne bo, dokler ne bo celotna družba dosegla neke zrelosti in bo vsak zahteval svoje, ne bo pa upošteval nasprotne strani.

"Ne moremo čakati. Stvari je treba rešiti čim hitreje," je poudaril. A vsakršni premiki bodo po njegovem prepričanju težki, saj nihče ni pripravljen sprejeti sprememb ali se čemu odreči. Remškar je poudaril, da stvari še niso zaprte, a časa, da se jih uredi, ni več veliko.