Varuhu človekovih pravic RS je naslovil pobudo bivši uslužbenec Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Policije. Pobudniku je pogodba o zaposlitvi v MNZ prenehala z izredno odpovedjo v začetku leta 2011. Zoper odpoved je vložil tožbo, ki ji je Delovno sodišče v Mariboru novembra 2011 delno ugodilo, in sicer v ugotovitvi nezakonitosti sklepov o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi; pri pravicah iz delovnega razmerja pa glede povračila plač in dolžnih davkov ter prispevkov s pripadajočimi obrestmi. Zavrnilo pa je zahtevek v delu, v katerem je pobudnik zahteval, da ga je delodajalec dolžan pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v obvezna zavarovanja.

Na dan izdaje prvostopenjske sodbe je bil namreč pobudnik še vedno prijavljen v obvezna zavarovanja in je prejemal nadomestilo plače, čeprav mu je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana. MNZ ga je še isti dan po prejemu prvostopenjske sodbe odjavilo iz obveznih zavarovanj. Odjavilo ga je takoj, ko je ugotovilo, da zaradi pomote delovno razmerje ni bilo zaključeno v programu za obračun plač MFERAC že v začetku leta 2011. Do napake naj bi prišlo (kot je izhajalo iz navedb MNZ v pritožbi zoper sodbo), ker je MNZ Policija državni organ s skoraj 10.000 zaposlenimi, v sklopu katerega delujejo različne strokovne službe, med katerimi je prišlo do komunikacijskega kratkega stika, zaradi česar je pobudnik po pomoti ostal v suspenzu in prejemal del plače.

Zaradi napake MNZ, ki pobudnika ni odjavilo iz obveznih zavarovanj, ko bi ga moralo,  prvostopenjsko sodišče ni ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, da je delodajalec dolžan pobudnika pozvati nazaj na delo in ga prijaviti v obvezna zavarovanja, saj za to takrat ni bilo podlage. Prvostopenjska sodba je postala pravnomočna s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča julija 2012. Pobudnik pa se ob vložitvi pobude še vedno ni vrnil nazaj na delo, čeprav je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

V zvezi z obravnavo pobude smo opravili več poizvedb pri MNZ. V prvem odgovoru je MNZ pojasnilo potek dogodkov v zvezi z ugotavljanjem nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Navedli so, da so ugotovili pomoto, da v programu za obračun plač MFERAC dejansko še ni bilo prekinjeno delovno razmerje, na dan prejema prvostopenjske sodbe. Na ta dan so nato pobudnika odjavili iz obveznih zavarovanj, saj sodba, s katero je bilo ugotovljeno, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, še ni bila pravnomočna. Dopis so zaključili z obljubo, da bodo pobudnika v najkrajšem možnem času reintegrirali v delovno razmerje.

Ker stanje ni bilo tako, kot so zagotavljali, smo jim po treh mesecih pisali še enkrat.

MNZ je v odgovoru pojasnilo, da so bile v zvezi z reintegracijo pobudnika v delovno razmerje sicer izvedene določene aktivnosti (iskanje ustreznega delovnega mesta, določanje datuma zdravniškega pregleda, ipd.), vendar pa se je celotna zadeva  ustavila, ker je v tem času pred pristojnim Delovnim sodiščem v Mariboru stekel sodni postopek. (Pobudnik je namreč v času obravnave pobude reintegracijo v delovno razmerje zahteval tudi s tožbo.) MNZ je s strani Državnega pravobranilstva, zunanjega oddelka v Mariboru, prejelo zapisnik s poravnalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo, v katerem je bilo navedeno, da je stvar zrela za odločitev in da sodba izide pisno. Glede na navedeno, in glede na to, da za pobudnikovo reintegracijo, kot so navedli, dejansko niso imeli nobene pravne podlage (na primer pravnomočne sodbe), so se odločili, da z reintegracijo počakajo do prejema sodbe. Sodišče je tožbo s sklepom zavrglo, saj je ugotovilo, da je pobudnik sodno varstvo uveljavljal prepozno. Zoper predmetno sodbo je pobudnik vložili pritožbo, o kateri pa še ni bilo odločeno. MNZ je dopis zaključilo z navedbo, da bodo na podlagi zgoraj navedenega v predmetni zadevi ravnali skladno z odločitvijo pristojnega sodišča. Če bo sodišče odločilo, da je pobudnika potrebno reintegrirati v delovno razmerje, bodo to tudi nemudoma storili.

Varuh meni, da je ravnanje MNZ v navedenem primeru neetično in tudi nezakonito, s čimer je bilo poseženo v pravice pobudnika. MNZ je kršilo zakonodajo, ko pobudnikani pravočasno odjavilo iz obveznih zavarovanj, nato pa še, ko je svojo napako popravljalo brez pravne podlage na način, da ga je odjavilo po prejemu prvostopenjske sodbe, v kateri je bilo že (res sicer nepravnomočno) ugotovljeno, da je bila odpoved nezakonita.

Menimo, da je država tista, ki mora prva spoštovati predpise ter tudi načela dobrega in etičnega upravljanja. V tem primeru jih prav gotovo ni:
1. Če MNZ pobudniku ne bi nezakonito odpovedalo pogodbe o zaposlitvi, celotnega problema sploh ne bi bilo;
2. Če MNZ pobudnika ne bi pozabilo odjaviti iz socialnih zavarovanj, ko je bil za to pravi čas, bi Delovno sodišče v Mariboru odločilo drugače in bi zahtevku pobudnika v celoti ugodilo ter odločilo, da ga morajo vzeti nazaj na delo.
3. Če MNZ svoje napake ne bi popravljalo, kot jo je, bi bil pobudnik ves čas zaposlen. S tem bi se pobudnik tudi izognil sodnemu postopku, ki je trenutno še v teku.Izid postopka je negotov, celoten postopek gotovo pomeni strošek tudi za državni proračun.  

Stališče pod drugo točko potrjuje drug, identičen primer sodelavca pobudnika, s katerim sta istočasno prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi istega dogodka. Pri njem napake pri odjavi ni bilo in policist je bil že pred časom integriran v delovno razmerje.

Lahko sicer pritrdimo mnenju MNZ, da trenutno ni pravne podlage, da bi pobudnika reintegrirali v delovno razmerje. Vendar pa tudi niso imeli pravne podlage za njegovo odjavo iz zavarovanj šele 15.11.2011. Ob sklicevanju na načela pravičnosti in dobrega upravljanja, smo zato MNZ posredovali mnenje, v katerem smo predlagali, da pobudnika reintegrirajo v delovno razmerje.

MNZ nam je v odgovoru ponovno pojasnilo, da za reintegracijo pobudnika v delovno razmerje dejansko nima pravne podlage. Pri vseh odločitvah je treba po njihovem mnenju spoštovati 16. člen Zakona o javnih uslužbencih, ki v tretjem odstavku določa, da delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali s kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. Zato pobudnika ne bodo reintegrirali v delovno razmerje, saj bi bilo to nezakonito. Se je pa MNZ strinjalo z našimi ugotovitvami, da je bilo njihovo ravnanje v tem delu nezakonito, zato bodo, kot so navedli, s pobudnikom vzpostavili stik glede možnosti njegove ponovne zaposlitve v istem organu ter poskušali predmetno zadevo rešiti v obojestransko zadovoljstvo.

Že v zadnjem dopisu, ki smo ga poslali MNZ, smo se strinjali, da trenutno ni pravne podlage, na podlagi katere bi MNZ pobudnika lahko reintegriralo v delovno razmerje. Vendar pa tudi niso imeli pravne podlage za njegovo odjavo iz zavarovanj šele po prejemu prvostopenjske sodbe. Na podlagi navedenega ostajamo pri stališču, da je MNZ pobudnika dolžno ponovno zaposliti. Glede na navedbe MNZ pričakujemo, da se bo to tudi zares zgodilo. Pobudo je bila utemeljeno. 4.1-5/2014