Kadar gre za sprejem osebe, ki ji je odvzeta poslovna spodobnost, v oddelek pod posebnim nadzorom v nujnem primeru, je treba uporabiti določila ZDZdr, ki urejajo postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih (členi 53. do 68.) in zakoniti zastopnik ne more nadomestiti privolitve osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom. Nasprotno ravnanje pomeni kršitev določil ZDZdr. To potrjuje tudi stališče, ki ga je v odločbi št. U-I-294/12-20 z dne 10. 6. 2015 zavzelo Ustavno sodišče Republike Slovenije, in sicer, da "skrbi, ki jo po izrecni zakonski opredelitvi zakoniti zastopnik oziroma skrbnik izvršuje za osebo svojega varovanca (207. člen ZZZDR), ni mogoče razumeti tako, da obsega tudi odločanje o odvzemu njegove svobode za potrebe njegovega zdravljenja".

Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki ji je popolnoma odvzeta poslovna sposobnost in je z odločbo centra za socialno delo postavljena pod skrbništvo. V svoji pobudi je izpostavila, da je bila sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana (v nadaljevanju: UPK Ljubljana) le na podlagi soglasja za sprejem, ki ga je podal njen skrbnik.
 
Na podlagi opravljene poizvedbe je UPK Ljubljana v svojem odgovoru potrdila navedbe pobudnice, da je njen skrbnik kot zakoniti zastopnik podpisal privolitev za sprejem v oddelek pod posebnim nadzorom, saj je šlo za sprejem v nujnem primeru. Pojasnila je, da je dolžnost skrbnika pobudnice med drugim tudi, da s posebno skrbnostjo skrbi za osebnost, pravice in koristi pobudnice v smislu ureditve in spremljanja pogojev njene nastanitve v institucionalnem varstvu, zdravja in vzrokov, zaradi katerih ji je bila odvzeta poslovna sposobnost. UPK Ljubljana je izpostavila tudi, da je ob skrbnem pregledu Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) mogoče ugotoviti, da je zakon pomanjkljiv glede pristojnosti skrbnika osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, za primere sprejema na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom. Navedla je, da je v konkretnem primeru pobudnice uporabila določbo 37. člena Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), kjer je določeno, da kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve, se sme "poseg" opraviti le, če to privoli zakoniti zastopnik. Ker ima pobudnica zaradi popolnega odvzema poslovne sposobnosti skrbnika, ki spremlja in skrbi za njeno zdravje, je UPK Ljubljana štela, da gre za privolitev skrbnika in s tem za "nadomestno" soglasje pacientke za zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Zaradi takšnega razumevanja vloge skrbnika osebi, ki ji je bila popolnoma odvzeta poslovna sposobnost v nadaljevanju hospitalizacije, vse do njene premestitve na odprti oddelek, UPK Ljubljana tudi ni izvedla postopka, ki je v ZDZdr opredeljen za primer sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih, in tudi ne postopka za sprejem osebe v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.

Ker pojasnilom UKP Ljubljana nismo mogli slediti, smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje (MZ) in ga zaprosili za stališče v zvezi z izpostavljeno problematiko. To je pritrdilo stališču Varuha, da bi UPK Ljubljana morala o neprostovoljnem sprejemu osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom v predpisanem roku obvestiti sodišče skladno z določbami ZDZdr. Po stališču MZ dejstvo, da gre za osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost in je postavljena pod skrbništvo, ne vpliva na to obveznost psihiatrične bolnišnice, saj ZDZdr ni predvidel možnosti, da lahko zakoniti zastopnik nadomesti privolitev osebe na zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Po stališču MZ je ZPacP v primerjavi z ZDZdr splošni zakon, zato se uporablja subsidiarno v primerih, ko materija ni urejena v posebnih zakonih. 2.3-22/2016