»Uveljavljanje koristi otroka kot temeljnega vodila pri odločanju opredeljuje že Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki letos praznuje 30 let. Pravkar uveljavljen Družinski zakonik in Zakon o nepravdnem postopku pa poleg Zakona o Varuhu človekovih pravic dodajata pravne podlage za izvajanje zagovorništva,« je na predstavitvi v Mariboru poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina zbranim sodnikom, svetovalcem na centrih za socialno delo, učiteljem, vzgojiteljem, predstavnikom nevladnih organizacij, policistom, skratka vsem, ki se z otroki pri svojem delu najpogosteje srečujejo in skrbijo za njihovo največjo korist.
»Varuh človekovih pravic je z novelo Zakona o varuhu dobil pristojnosti izvajanja izobraževalnih in promocijskih aktivnosti na področju človekovih pravic. Zagovorništvo otrok je tako postalo samostojna organizacijska enota znotraj institucije. V več kot desetih letih se je izkazalo kot zgodba o uspehu, ki omogoča, da se v postopkih pred organi države in drugih zadevah otroke sliši in tudi upošteva njihovo mnenje, kot to zahteva Konvencija o otrokovih pravicah,« je na predstavitvi v Mariboru poudaril varuh.
»Od začetkov pa do danes so bili zagovorniki postavljeni že več kot 650 otrokom, kar kaže, da je bil tak institut nujen za slovenski prostor," je poudaril varuh Peter Svetina.
Varuh si je ves čas prizadeval, da bi zagovorništvo postalo del sistemske ureditve in z novelo zakona o varuhu je to tudi uresničeno. »Pri tem bi se morali zahvaliti odločevalcem, ki so več let ignorirali predloge Varuha, saj smo v tem času lahko odpravili vse glavne pomanjkljivosti projekta in vzpostavili standarde dobre prakse, ki jih sedaj uveljavljamo,« je poudaril Tone Dolčič.
Na Varuha se s pobudo za postavitev zagovornika največkrat obrnejo starši ali zakoniti zastopniki, sledijo pa jim centri za socialno delo in sodišča. Letno dobijo okoli 70 pobud. Kljub precejšnjemu številu pobud za postavitev zagovornikov v obravnavo prejmejo tudi 40 do 50 odstotkov primerov, v katerih se ne izkaže potreba za postavitev zagovornika, kar pomeni, da so neutemeljeni. Prav delež neutemeljenih pobud pa je eden izmed indikatorjev, da je seznanjanje javnosti o tem, kdaj postaviti zagovornike in kdaj ne, nujno.
»Kljub temu, da se zagovorništvo otrok izvaja že dobro desetletje, se pri sodelovanju z organi srečujemo z raznoliko prakso poznavanja tega instituta,« pojasni svetovalka za zagovorništvo Jasna Vunduk, ki s sodelavkama Leo Javornik in Lidijo Hvastja Rupnik pri Varuhu obravnava pobude in skrbi, da institut spoznavajo vsi. Pobudo za zagovornika namreč lahko da vsak.
Predstavitev v Mariboru je prva v nizu predstavitev po celotni Sloveniji. »Na podlagi naših izkušenj in tudi rezultatov evalvacije projekta Zagovornik - glas, ki ga je 2017 opravil Inštitut republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV), je zagovorništvo med strokovno javnostjo sicer na splošno poznano, vendar včasih ni 'pravilno' razumljeno. Tudi pobude kažejo, da ni enakomerne razporeditve med strokovnimi službami, ki dajejo pobude,« je poudaril vodja zagovorništva Tone Dolčič.
»Lani je bilo na območju severovzhodne Slovenije res največ pobud, prvič do sedaj, kar pa ne pomeni, da je zagovorništvo otrok prepoznano in sprejeto na celotnem območju. Ugotavljamo, da je zagovorništvo najbolje uveljavljeno na nekdanjem CSD Maribor, ne pa tudi na drugih enotah CSD ter na Okrožnem sodišču Maribor,« je pojasnila Jasna Vunduk.
Zato je ekipa Varuha v Mariboru v uradni uri in pol ter debeli uri v klepetu zatem, predstavila, kaj je zagovorništvo, kdaj ga lahko kot strokovni delavci uporabijo, kdo so zagovorniki, kako otrok dobi zagovornika in kako poteka sodelovanje zagovornika z otrokom, starši in drugimi institucijami, potem ko je zagovornik postavljen.
Območna koordinatorica zagovorništva Majda Struc je bila zadovoljna nad številno udeležbo, prijavilo se je kar 70 udeležencev. »Poznavanje instituta bo pomagalo tudi nam koordinatorjem in zagovornikom, da brez odvečnih razlag hitro opravimo svojo nalogo, saj je v primerih, ko gre za otroke, potrebno ukrepati še posebej kvalitetno in brez zavlačevanja.«
Sodnica Okrožnega sodišča v Mariboru Martina Kaše, ki pri svojem odločanju upošteva glas otroka, ocenjuje, da je sodniku v družinskih zadevah po pravkar uveljavljenih zakonskih spremembah na voljo več mehanizmov, da se bolje seznani z otrokovim mnenjem, vključno z boljšo opredelitvijo in vlogo zagovornika otroka. »Zagovorništvo otrok ima neprecenljivo prednost, ker omogoča zaradi več srečanj, nenavzočnosti staršev pri pogovorih, navezavo pristnejšega odnosa z otrokom, s tem pa tudi zaupnost, zaradi česar je zagovorniku izraženo otrokovo mnenje lahko bolj pristno, meni Kašetova. Dodaja še, da je zagovorništvo osredotočeno samo na otroka in ne posega v starševsko skrb. Starša ali skrbnika pa sta oba v enaki meri seznanjena z zaključnim poročilom.
Učiteljica Branka, ki se je udeležila današnje predstavitve, je povedala, da ji izčrpna seznanitev s postopki postavitve zagovornika in informacije o tem, kako lahko pomaga otroku, zelo pomagajo. »Dnevno srečujemo otroke, zaznavamo njihove stiske, nemalokrat smo prvi, ki vidimo spremembo vedenja pri otroku, morda tudi prvi, ki se jim otrok zaupa,« razmišlja. Učitelji in vzgojitelji ne ocenjujejo, ali se mora otroku zagovornik postaviti, dobro pa je, da poznajo možnosti, ki lahko otrokom pomagajo.
Od leta 2007 so pri Varuhu izobrazili že več kot 100 zagovornic in zagovornikov. Trenutno jih je na seznamu aktivnih zagovornikov 63, prevladujejo sicer ženske, ampak vloga moških je v odnosih prav tako nepogrešljiva. Želeli bi si, da bi jih bilo več. Ves marec in april je znova potekalo izobraževanje, v katerega je bilo vključenih 15 kandidatk in kandidatov. Prijave sicer zbirajo celo leto, tako da se lahko zainteresirani obrnejo na Varuha kadarkoli, pove Tone Dolčič, vodja zagovorništva pri Varuhu.
Zloženka o zagovorništvu otrok za skrbnike, starše in druge odrasle
Brošura za strokovnjake, ki skrbijo za pravice otrok (svetovalci na centrih za socialno delo, odvetniki, sodniki, tožilci,...)
