Varuh je več let opozarjal, da pravica pridržane osebe do dostopa do zdravnika zakonsko ni urejena. Na to pravno praznino smo posebej opozorili v letnem poročilu varuha za 2003, pa tudi prej in kasneje ob različnih prilikah, zlasti v povezavi s posameznimi obravnavanimi primeri. Prav tako je Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja v svojem zadnjem poročilu o obisku v Sloveniji (v letu 2001) opozoril, da še vedno ni "uradne zakonske določbe" o tem, da ima pridržana oseba pravico do dostopa do zdravnika.
Pri svojem predlogu glede pravice do zdravniške pomoči je varuh opozarjal, da je treba pridržani osebi priznati pravico do dostopa do zdravnika, vključno s pravico, da jo pregleda zdravnik po njeni lastni izbiri in to poleg morebitnega pregleda, ki ga opravi zdravnik po izbiri policije. Zdravniški pregled pridržane osebe se mora izvršiti zunaj slušnega, zaželeno pa je, da zunaj vidnega polja policistov (razen, če zdravnik v posameznem primeru ne zahteva drugače). Zdravniški pregled brez navzočnosti policistov zagotavlja zaupnost razmerja zdravnik-bolnik, hkrati pa tudi spoštuje pravico prizadete osebe do zasebnosti in varstva njenih osebnih (medicinskih) podatkov.
Zdravniški pregled je še posebej tedaj, ko so bila uporabljena prisilna sredstva, v interesu pridržane osebe, pa tudi samih policistov. Omogoča namreč ugotoviti morebitne poškodbe in mehanizem njihovega nastanka, kar oboje ima pomembno vlogo pri preverjanju očitkov slabega ravnanja v času prijetja ali odvzema prostosti v policijskem pridržanju. Zato tudi predlog varuha, da zdravnik skrbno zabeleži rezultate pregleda in njegove ugotovitve kot tudi vse relevantne izjave pridržane osebe, povezane z nastankom telesnih poškodb. Tovrstni zapis bi moral biti na voljo pridržani osebi in njegovemu odvetniku.
Skupaj s pravico osebe, da o njenem prijetju obvestijo tretjo osebo po njegovi izbiri (na primer družinskega člana, prijatelja, konzulat, ipd.) in s pravico do odvetnika, pomeni pravica dostopa do zdravnika tri temeljna jamstva proti slabemu ravnanju s pridržanimi osebami.
Z zadovoljstvom ugotavljamo, da novela Zakona o policiji (ZPol-E, Uradni list RS, št. 98/2005 z dne 7.11.2005) v novem 44.a členu upošteva omenjena stališča, ureja nujno medicinsko pomoč pridržani osebi ter ji zagotavlja pravico, da jo na njene stroške pregleda zdravnik, ki ga sama izbere. Zdravniški pregled se opravi brez navzočnosti policistov, razen če zdravnik zahteva drugače.
Varuh šteje, da ta dopolnitev Zakona o policiji predstavlja pomemben prispevek h krepitvi Slovenije kot pravne države pri ravnanju z osebami v času, ko jim policija odvzame prostost.
