Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek se je na današnji novinarski konferenci odzval na nesprejemljiv napis, ki se je včeraj pojavil na vratih poslanske skupine SNS v državnem zboru. Varuh je zato javno pozval predsednika državnega zbora k sklicu izredne seje, saj takšnega nedopustnega in kaznivega ravnanja v parlamentu ne bi smeli dopustiti. Glede pobude gladovno stavkajočih izbrisanih o njihovi odstranitvi iz stolpnice TR3 s strani Sintalovih varnostnikov, je varuh povedal, da trenutno še zbira informacije glede odstranitve, zato še ne more podati ocene, ali so varnostniki ukrepali zakonito.
Novinarjem pa sta bila podana tudi dva primera neodzivanja ministrstev na varuhove poizvedbe. Prvi primer predstavlja problem štipendiranja otrok kmetov, saj naj bi jim predpisi neprimerno urejali izračun njihovega dohodka in jim s tem onemogočali pridobitev republiške štipendije. V odgovoru na poizvedbo varuha je Zavod RS za zaposlovanje sporočil, da dohodek od kmetijske dejavnosti vštevajo v dohodkovni census v skladu z metodologijo, ki jo je predpisal minister, pristojen za socialno varstvo, v soglasju s kmetijskim in finančnim ministrom. Posebej so poudarili, da se omenjena metodologija »uporablja v postopkih pridobivanja vseh socialnih prejemkov«, kamor naj bi, tudi po stališču sodne prakse, spadale tudi republiške štipendije, saj je njihov namen zagotoviti socialno varnost upravičencev. V registru pravnih predpisov varuh ni našel pravnega akta, ki ga predvideva 9. člen pravilnika o štipendiranju. Po varuhovem mnenju pravica do štipendije ne spada med navedene pravice, zato metodologije v postopkih odločanja o štipendiji ni mogoče uporabiti. Gre za pravno praznino, saj pristojni ministri niso izdali ustreznega podzakonskega akta, ki bi omogočil izvajanje zakona. Na zgoraj navedeni problem je varuh 18.3.2004 opozoril ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in Zavod RS za zaposlovanje ter zaprosil za odgovor v 15 dneh. Odgovor ministrstva je varuh sicer po 3 mesecih prejel, vendar pa vsebinsko sploh ne odgovarja na njegova stališča. Ker gre v tem primeru tudi za vprašanje pravne države in spoštovanja zakonitosti, je varuh 21.7.2004 seznanili s problemom Direktorat za javno upravo, ki je dne 4.8.2004 zahteval od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pojasnilo in ustrezne informacije. Ta dopis je varuh prejeli v vednost. Kljub vsem tem urgencam, pa do danes na uradu varuha še nismo prejeli odgovora.
Drugi primer pa predstavlja sporen razpis za udeležbo na skupinski ribolov zimskih jat cipljev ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim določilo, da so lahko udeleženci skupinskega ribolova na ciplje le tisti ribiči, ki imajo poravnane obveznosti do države. Pobudnik zaradi svojega dolga pravice udeležbe pri tem ribolovu ni imel, s tem pa tudi ne možnosti za ustvarjanje dohodka, s katerim bi lahko dolgove vsaj delno poravnal. MKGP je na vprašanje, od kod ministru pooblastilo, da postavlja take razpisne pogoje, odgovorilo, da je imel pravno podlago za to v 11. členu prej veljavnega Zakona o morskem ribištvu. 11. člen Zakona o morskem ribištvu je opredeljeval vrste gospodarskega ribolova in določil, da pogoje in način opravljanja gospodarskega ribolova določi republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V skladu z zakonom je bil izdan Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega in športnega ribolova. Na UVČP smo menili, da se citirano pooblastilo ministra lahko nanaša le na izdajo podrobnejšega predpisa o pogojih in načinu opravljanja gospodarskega ribolova. Ta pa je bil - poleg drugih podzakonskih aktov - sprejet že dne 7. oktobra 1997.
Ker se s pojasnilom ministrstva nismo mogli strinjati, smo se nanje znova obrnili. Vztrajali smo, da nam odgovorijo, na kakšni pravni podlagi je minister določil razpisne pogoje, hkrati pa smo posredovali naše pomisleke in razmišljanje glede obravnavanega primera. Izrazili smo mnenje, da pogoj o izpolnjenih davčnih obveznostih ribiča do države ne more biti vsebina predpisa o morskem ribištvu, še manj pa vsakokratnih razpisnih pogojev. Če bi držalo, da ima minister zakonsko pooblastilo za določanje pogojev, bi to lahko pomenilo, da se pogoji vsako leto spreminjajo odvisno od njegove vsakokratne odločitve (ali volje). Ribiči bi bili v stalni negotovosti. To pa je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Izpolnjevanje davčnih obveznosti s strani poslovnih subjektov ne more biti vsebina teh predpisov, še manj pa presoje ministra. Prvo zahtevo po odgovoru smo jim poslali 24.05.2004, 3.9.2004 smo prejeli pomanjkljiv odgovor, podali svoja stališča ter zahtevali, da se ministrstvo do njih opredeli. Odgovora pa kljub dvem urgencam do danes še nismo prejeli, na kar smo 22. 2.2005 2005 opozorili ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marijo Lukačič in predsednika vlade RS Janeza Janšo.
Varuh pa je predstavil tudi šikanozni odnos lastnikov denacionaliziranih stanovanj, do najemnikov, predvsem starejših. Povedal je tudi, da je treba na stanovanja gledati s socialnega in demografskega vidika, ne pa zgolj kot na ekonomsko ali prostorsko kategorijo. Po Hanžkovih besedah bo treba na novo premisliti program stanovanjske gradnje, predvsem socialnih stanovanj, kjer bi morala država prevzeti večjo vlogo, ne pa področja prepuščati le trgu in občinam. Varuh je še povedal, da je Podobnik na včerajšnjem skupnem sestanku obljubil celovito rešitev s spremembo novega stanovanjskega zakona ter nacionalnega stanovanjskega programa.
Gradiva iz novinarske konference:
Nesodelovanje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve
