Pobudnik je Varuhu izpostavil problem dolgotrajnega postopka uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja njegove žene. Navedel je, da je bila žena zaradi bolezni nesposobna za delo vse od leta 2008, zato je njena osebna zdravnica dne 22.  3.  2010 pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ( ZPIZ) sprožila postopek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Ker odločitve o njeni vlogi kljub intervenciji osebne zdravnice ni bilo, je prosil za Varuhovo posredovanje.  

Obrnili smo se na ZPIZ in prejeli odgovor, da so po intervenciji zdravnice za začetek postopka, zavarovanko 7. 2. 2011 pozvali na dopolnitev vloge. Po tem, ko je bila ta dopolnjena in je bila zadeva pripravljena za nadaljnji postopek, je bila opravljena obravnava pred Invalidsko komisijo, odločba o pravici do invalidske pokojnine pa je bila izdana meseca aprila 2011. Z odgovorom ZPIZA-a nismo bili zadovoljni, saj nam ni pojasnil, zakaj so za odločanje o  priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja potrebovali leto dni. Tudi odgovor, ki smo ga prejeli po tem, nas ni zadovoljil, saj se je ZPIZ izmaknil jasnemu odgovoru s pojasnjevanjem časovnih okoliščin potrjevanja pozitivnega mnenja Invalidske komisije I. stopnje pred Invalidsko komisijo II. stopnje.  

Varuh meni, da je bilo ravnanje ZPIZ-a v obravnavanem primeru povsem neustrezno. Četudi so morda ob vložitvi vloge obstajali upravičeni razlogi, ki so vplivali na začetek postopka priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, je bil odziv ZPIZ-a, ki je zavarovanko pozval na dopolnitev vloge po skoraj letu dni od prejema zahtevka, neprimeren in v nasprotju z določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Ta namreč določa,  da mora organ v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, v roku petih delovnih dni od stranke zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo. ZPIZ, ki je to storil šele po letu dni, je kršil zakon. Pobuda je bila utemeljena. 3.2 - 4/2011