Danes, 4. 8. 2015, začne veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-K), ki prinaša pomembne normativne spremembe tudi glede sodne izvršbe na prejemke iz naslova veteranskega dodatka. Ker je Varuh obravnaval več klicev in pobud, povezanih z navedeno problematiko – tako v kontekstu sodne kot tudi davčne izvršbe (pri slednji pride v poštev drug zakon, tj. ZDavP-2), smo se odločili predvsem za splošno javnost objaviti nekaj najbolj bistvenih pojasnil v tej smeri še pisno na svoji spletni strani.
1. Sodna izvršba in veteranski dodatek
V Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vse do novele ZIZ-K (začetek veljavnosti 4. 8. 2015) ni bilo določbe, ki bi izrecno uvrščala veteranski dodatek med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe oziroma na katere je izvršba omejena, in kot takega ga na tak način ni določal niti pred ZIZ veljavni Zakon o izvršilnem postopku (ZIP). Pri ZIZ gre sicer za zakon, določa pravila postopka, po katerem so sodišča tista, ki opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov (in tudi verodostojnih listin).
Kot je Varuh pojasnjeval v svojih odzivih strankam, ki so se nanj obračale glede poseganja z izvršbo na prejemke iz naslova veteranskega dodatka, zgoraj navedeno sicer ni pomenilo, da si zakona ni bilo mogoče razlagati na primer tako, da gre pri veteranskem dodatku vsaj za stalni denarni prejemek, za izvršbo na katerega mora posledično veljati vsaj določena relativna omejitev. Vendar pa pri tem ni bilo moč mimo dejstva, da lahko v konkretnem primeru o tem, ali naj bo prejemek veteranskega dodatka izvzet iz izvršbe, avtoritativno odloči le izvršilno sodišče - skladno z 52. členom ZIZ namreč prav od njega lahko z vlogo stranka ali udeleženec v postopku zahteva, da naj odpravi nepravilnost, ki jo je oseba, ki sodeluje v postopku, storila pri opravljanju izvršbe (torej na primer tudi banka, ko gre za izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet), pri čemer je treba tudi še posebej poudariti, da sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom, samo če je vložnik to zahteval. Slednje je bistveno predvsem, ker si na ta način vložnik odprle tudi še pot k formalnim pravnim sredstvom zoper morebiti nevšečno odločitev sodišča prve stopnje, eventualno v skrajnem primeru torej tudi ustavne pritožbe na Ustavno sodišče Republike Slovenije (torej na najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Varuh sam pa nima nikakršnih neposrednih mehanizmov za odpravljanje, razveljavljanje oziroma spreminjanje posamičnih pravnih aktov pristojnih organov.
Glede na takrat veljavno zakonsko besedilo in dostopno sodno prakso, tako ni bilo moč z gotovostjo ugotoviti, kako sodišča odločajo v zvezi z izvršbo na prejemke iz naslova veteranskega dodatka, še manj pa napovedovati, kako bi izvršilno sodišče odločilo v primeru, da bi konkretni pobudnik vložil vlogo iz 52. člena ZIZ, češ da je banka pri opravljanju izvršbe storila nepravilnost, ker je segla tudi na prejemek iz naslova veteranskega dodatka. Ni bilo videti, da bi se v tej zvezi že lahko govorilo o ustaljeni sodni praksi, odločitve v spletišču slovenske sodne prakse pa tudi sicer niso ponujale veliko oprijemljivega (na primer, v sklepu opravilna številka II Ip 47/2013 in z dne 27. 2. 2013 je Višje sodišče v Celju v tej smeri sklenilo le, da se bo moralo sodišče prve stopnje v novem postopku (med drugim šele) opredelitvi, ali je veteranski dodatek izvzet iz izvršbe, ali pa je izvršba nanj zgolj omejena) - pa tudi če bi, je treba poudariti, da sodna praksa v našem pravnem redu ne predstavlja formalnega vira prava, na katerega bi bil sodnik v konkretni zadevi vezan tako, kot je že po 125. členu Ustave Republike Slovenije (URS) vezan (samo) na ustavo in zakon. To pomeni, da bi lahko prišlo tudi do tega, da bi izvršilno sodišče v konkretnem primeru odločilo drugače, kot pa je neko drugo, lahko tudi višje, sodišče v drugem primeru – in to samo po sebi še vedno ne bi predstavljalo kakšne nepravilnosti (nekoliko drugače je zaradi zahtev, ki izhajajo iz enakosti pred zakonom iz 14. člena in z njim povezanega enakega varstva pravice iz 22. člena URS, seveda lahko, če je enkrat že moč govoriti o ustaljeni sodni praksi, a kot že rečeno, v tem primeru temu ni bilo tako).
Kakor koli že, zgoraj opisane negotovosti je nato vsaj do določene mere razčistilo že Ustavno sodišče Republike Slovenije, ko je izdalo sklep številka U-I-3/15-11 z dne 10. 6. 2015, v katerem je zavzelo stališče, da je pojem 'drugi stalni denarni prejemek' nedoločen pravni pojem, in da je naloga pristojnega sodišča, »da v konkretnih primerih da nedoločenim pravnim pojmom z uporabo metod razlage vsebino, seveda takšno, ki bo skladna z Ustavo in zakonom«, ter da »ZIZ glede na navedeno v 102. členu, drugem odstavku 128. člena in 137. členu omogoča, da sodišče sprejme odločitev o dolžnikovi zahtevi za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe na prejemke iz naslova veteranskega dodatka« (kar je bila torej tudi smiselna potrditev pojasnil, ki jih je že pred tem podajal Varuh in so povzeta tudi zgoraj).
Nadalje pa je bila naposled še v malo manj kot enem mesecu (konkretno 9. 7. 2015) v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta še novela ZIZ-K, ki je bila nato še objavljena v Uradnem listu RS, št. 54/2015 z dne 20. 7. 2015 in je začela veljati z današnjim dnem. V zvezi njo gre v prvi vrsti poudariti, da se po njenem 6. členu morajo postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljevati in dokončati po določbah tega zakona, in da je izrecno prav tako določeno, da se morajo po določbah tega zakona izvrševati tudi sklepi o izvršbi, ki so jih izvrševalci sklepov o izvršbi že prejeli v izvršitev. Vse to je bržkone pomembno tudi za prejemnike veteranskega dodatka, saj se skladno z 2. členom ZIZ-K tretji odstavek 102. člena veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) spreminja tako, da se glasi:
»Na prejemke vojnih invalidov iz naslova invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in invalidskega dodatka ter na prejemke vojnih veteranov iz naslova veteranskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.«
Kot zanimivost pri tem osvetljujemo še ozadje te spremembe, z navajanjem dela obrazložitve njene predlagateljice – sedanje Vlade Republike Slovenije (EVA 2015-2030-0001):
»Pravica do veteranskega dodatka je ena izmed pravic vojnih veteranov pod pogoji Zakona o vojnih veteranih (ZVV). /.../
Predlagatelj sicer meni, da je zaradi določbe 128. člena ZIZ, ki se z novelo ZIZ-J ni spreminjala in po kateri se določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na plačo, »smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke«, po veljavni ureditvi treba upoštevati omejitve izvršbe, določene v 102. členu ZIZ, tudi pri veteranskem dodatku, saj gre za »drug stalni prejemek«. Kljub temu pa zaradi različnih razlag in glede na opisano naravo in maksimalno višino tega prejemka v predlogu zakona predlaga jasno ureditev tako, da ni nobenega dvoma, da na veteranski dodatek ni možno poseči, razen v primeru izvršbe za izterjavo zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.«
Vse navedeno torej pomeni, da ne bi smelo več biti dvoma o tem, kakšne omejitve glede sodne izvršbe na prejemke iz naslova veteranskega dodatka, bi morale veljati (k čemur sicer Varuh za vsak primer še dodaja, da te še vedno veljajo v mesečnem kontekstu – po potrebi gledati 137. člen ZIZ, ki je bil z ZIZ-K sicer prav tako nekoliko spremenjen – iz: »Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.« - na sedaj: »Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen) oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen), lahko organizacija za plačilni promet poseže po poteku enega meseca od priliva.«).
Varuh želi tudi še izpostaviti, da se lahko tisti, ki misli, da je organizacija za plačilni promet pri opravljanju izvršbe zagrešila kakšno nepravilnost, poskusi poslužiti tudi možnosti v zvezi z njenim internim pritožbenim postopkom (pojasnila glede tega postopka se lahko poišče na sami banki oziroma hranilnici). S tem se odpre tudi pot do morebitnega postopka pri Poravnalnem svetu Združenja bank Slovenije (stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo banke, ki jo je ta izdala v internem pritožbenem postopku, oziroma če te odločitve banke v 30 dneh sploh ni prejela, lahko vloži pritožbo na Poravnalni svet pri Združenju bank Slovenije, katerega poravnalni senat si po končanem obravnavanju prizadeva doseči sporazum o rešitvi spora med stranko in članico, če pa tak sporazum ni dosežen, s sklepom ustavi postopek in sprejme pisno obrazloženo mnenje o spornem razmerju).
2. Davčna izvršba in veteranski dodatek
Do poseganja organizacij za plačilni promet na denarna sredstva, ki jih imajo pri njih dolžniki, lahko pride tudi v okviru davčne izvršbe. Te ne ureja ZIZ, pač pa v prvi vrsti Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) in tudi vodi jo ne sodišče, pač pa davčni organ. Tudi sedaj veljavni ZDavP-2 nikjer izrecno ne omenja izrecno veteranskega dodatka kot tistega prejemka, ki naj bi bil izvzet iz davčne izvršbe – ne med denarnimi prejemki, ki da so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen) ne pri omejitvah davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke v 160. členu.
V zvezi z normativno ureditvijo davčne izvršbe gre predvsem poudariti, da je bil tudi že objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku za javno obravnavo (EVA: 2015-1611-0020), ki predvideva, da se v 14. točki 159. člena (denarni prejemki, ki so izvzeti iz davčne izvršbe) zdaj veljavnega ZDavP-2 pika nadomesti s podpičjem in doda nova 15. točka, ki se glasi: »15. prejemki iz naslova veteranskega dodatka po zakonu, ki ureja varstvo vojnih veteranov.« Če bo opisan predlog v tem delu sprejet, po novem torej z davčno izvršbo na veteranski dodatek ne bo več mogoče seči. Tudi v tej smeri pristavljamo iz gornjega vira še obrazložitev predlagatelja spremembe: »Glede na namen in vsebino veteranskega dodatka gre za socialnovarstveni prejemek, namenjen tistim vojnim veteranom, ki imajo nižji premoženjski status, zato se veteranski dodatek s predlagano dopolnitvijo 159. člena izvzema iz izvršbe.«
Glede na dosedanje navedbe predlagatelja ZIZ-K o tem, »da za različno obravnavanje položaja dolžnika glede omejitev in izvzetij iz izvršbe v davčni in civilni izvršbi ni nobenega stvarnega razloga« (EVA 2015-2030-0001), zaradi česar da se je ureditvi po obeh zakonih tudi skušalo »čim bolj poenotiti, kolikor je bilo ocenjeno, da je to možno«, in pa nato tudi dejansko sprejete dosedanje spremembe ZIZ, je za pričakovati, da bo eventualno v Državnem zboru Republike Slovenije tudi dejansko sprejeta (tudi) zgoraj opisana predlagana sprememba zdaj veljavnega ZDavP-2.
Tistemu, ki bi bil mnenja, da se mu je z davčno izvršbo poseglo na njegova denarna sredstva pri bankah oziroma hranilnicah, brez upoštevanja zakonskih zahtev, Varuh predlaga, da se s pisno vlogo obrne na davčni organ, ki izvaja postopek davčne izvršbe. Tudi v tem primeru pa sicer veljajo pojasnila glede možnosti, povezanih z internim pritožbenim postopkom (po potrebi gledati zadnji odstavek prejšnjega poglavja).
3. V povzetek ...
Ureditvi glede omejitve izvršbe glede po ZIZ in po ZDavP-2 torej nista povsem enaki in kaže, da tudi po morebitnem sprejemu predloga novele ZDavP-2 ne bosta. Brez, da bi se pri tem dokončno opredeljeval do tega vprašanja že na tem mestu, želi Varuh tukaj izpostaviti, da tovrstne razlike med obema ureditvama same po sebi niso nujno tudi v nasprotju z ustavo - k čemur gre takoj pristaviti, da je že sam predlagatelj ZIZ-K prav tako navedel (EVA 2015-2030-0001), da vendarle »so razlike glede na naravo terjatev, ki se izvršujejo v izvršbi po ZIZ in ZDavP-2« in da zato »popolno poenotenje ni bilo in tudi v prihodnje ne bo možno (tako je na primer v ZIZ še vedno določeno, da je v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, manjši od tistega, ki velja za t. i. navadne terjatve in ki velja tudi v davčni izvršbi).«
