Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na okrogli mizi z naslovom Protidiskriminacijska politika Slovenije v luči približevanja Evropski uniji orisal ugotovitve v zvezi s pritožbami marginaliziranih skupin. Povedal je, da nekatere skupine ljudi le redko iščejo pomoč ali zaščito pri varuhu človekovih pravic (npr.: otroci, šolajoči, Romi, ...). Odsotnost pritožb ne kaže na to, da tam ni kršitev; pogosto je celo obratno. Verjetno je vzrok temu drugje: premajhna seznanjenost z lastnimi pravicami, nepoznavanje sistema, nezaupanje v družbo, strah … je dejal varuh.

Da bi se posameznik lahko pritožil, je potrebno izpolniti vsaj štiri predpogoje: zavedati se mora lastnih pravic in pravic drugih ljudi, obstajati morajo formalne pritožbene poti, predvsem pa se ne sme bati negativnih posledic pritožbe. In, nenazadnje, mora imeti zaupanje v sistem, da bo kršitev odpravil. Ti štirje pogoji so temeljni, zanesljivo pa obstajajo še drugi specifični, meni varuh.

Poudaril je, da pri odločanju po črki zakona ali po ustavi inštitucije prepogosto odločajo v škodo posamezniku. Če je kak zakon poln lukenj, je treba do njihovih »zapolnitev« odločati v korist posameznika. Velikokrat se za pravno-formalno fasado določenega problema skriva zgolj nestrpnost ali predsodki do drugačnih, zato se je treba naučiti prepoznavati različne pomenske odtenke problema in nanje ustrezno reagirati, je dejal varuh. Opozoril je, da na zakon, ki bi urejal njihove z ustavo zagotovljene pravice, čakajo še zdaj. Med drugim je še povedal, da so marginalizirane skupine tudi velik vir brezposelnih, med drugim tudi zato, ker je na trgu dela premalo delovnih mest, ki niso podrejeni tržni logiki.

Okroglo mizo je 13. maja pripravil slovenski Amnesty International v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja in Državnim svetom RS.