Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v ponedeljek, 14. 1. 2019, v prostorih Varuha srečala z ministrom za kulturo Dejanom Prešičkom. Govorila sta o primeru varstva kulturne dediščine, mehanizmih podpore za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi, se posvetila spremembi medijske zakonodaje v luči etike javne besede ter se dotaknila vprašanja primernosti knjig za otroke.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je predstavila problematiko gradnje in obnove objektov v zasebni lasti, ki so kulturno zaščiteni. Varuh za rešitev te problematike priporoča uskladitev in sorazmerno zavarovanje lastninske pravice posameznika in varstvo kulturne dediščine, oboje ob hkratnem upoštevanju ustavno določenih fiskalnih ciljev. Varuh meni, da Vlada krši 69. člen Ustave RS, saj ne zagotavlja ustreznega nadomestila oziroma odškodnine, ki bi pripadla lastnikom nepremične kulturne dediščine zaradi omejenosti lastninske pravice na tej nepremični. V obravnavanem primeru je oseba želela rešiti svoje stanovanjsko vprašanje, pa se ji je zaradi kulturne dediščine gradnja podražila. Prav tako Vlada po mnenju Varuha ravna v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena Ustave RS v povezavi z drugim odstavkom 73. člena Ustave RS tako, saj ni poskrbela za ohranjanje kulturne dediščine z ustrezno sistemsko ureditvijo in dolgoročno naložbeno politiko. Varuh tudi ocenjuje, da se trenutno veljavne ugodnosti nanašajo zgolj na ugodnejšo davčno politiko in so parcialne ter minimalne.

Minister je poudaril, da stališče vlade ostaja nespremenjeno, vprašanje davčnih olajšav je po mnenju vlade zelo kompleksno, mogoč pa je razmislek o morebitnih spremembah tudi tu. Sredstva za kulturo, tudi za varovanje kulturne dediščine, se ne znižujejo več, za odškodnine in podobna finančna nadomestila pa bodo sredstva skušali zagotoviti tudi iz evropskih virov.

Varuhinja je ministra seznanila z uspelo zahtevo Varuha za oceno ustavnosti, po kateri je Ustavno sodišče odločilo, da prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni skladen z ustavo. Gre za člen, ki je socialno najšibkejšim samozaposlenim v kulturi in ostalim oblikam s. p.-jev v primeru nedoseganja 75 odstotkov bruto minimalne plače pripisal t. i. fiktivni dohodek. Posledično jim je bil otežen dostop do socialnih transferjev, kar je močno poslabšalo njihov socialni položaj.

Govorili so še o t. i. kulturnih žepninah. Varuhu se postopek njihovega dodeljevanje – dobili so jo tisti, ki so se prej prijavili - ni zdel optimalen, še zlasti zato, ker so žepnine neke vrste socialni korektiv. Vlado je ob obravnavi konkretnega primera pozval, naj glede na obstoječe podatke o položaju samozaposlenih v kulturi k izboljšanju sistemske ureditve pristopi z mehanizmi podpore, ki bodo konkretneje vključevali socialno komponento.

Minister Prešiček je povedal, da skušajo s ciljnimi skupinami v dialogu opredeliti najbolj pereča vprašanja na področju prekarnih zaposlitev samozaposlenih v kulturi. Po oceni ministrstvo so to trenutno t. i. bolniška nadomestila in njihova višina, prav tako so zelo nizke pokojnine. Strinjajo se, da je mogoče zvišati bolniško nadomestilo, prav tako začetek bolniškega staleža, ki bi šel v breme države, premakniti na četrti dan, saj mnogi kulturni delavci ne morejo biti bolni ves mesec brez nadomestila. Zaslužki v kulturi izredno nihajo, zato so na ministrstvu vzeli pod drobnogled tudi različne cenzuse za pridobitev sredstev iz različnih virov države.

Pripravili so že osnutek zakona, ki naj bi tudi ustrezno uredil pokojnine različnih poklicev v kulturi in umetnosti in prispeval k izboljšanju socialnega položaja kulturnih delavcev, posebej tudi tistih, ki so pustili močne sledi svojega ustvarjanja v družbi.

V zvezi z ukrepanjem na področju etike javne besede je minister varuhinjo seznanil, da je sprememba Zakona o medijih že oblikovana, zdaj mora čez postopke in javno razpravo. Načrtujejo dopolnitev 8. člena z ustreznimi sankcijami in postopki v primeru razširjanja programskih vsebin, ki bi spodbujale k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ter izzivati narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost. Poudaril je tudi pomen ozaveščanja o tem, kaj je sovražni govor in kaj žalitev ali druge oblike izražanja.
Minister je seznanjen s pobudami o umeščanju literature za mlade v programe ali na police knjižnic. Ocenjuje, da ministrstvo ni organ, ki bi predpisoval, katere vsebine naj kdo konzumira in katerih ne, niti ni naslov za določanje njihove ustreznosti.

Varuhinjo so spremljali namestnika dr. Kornelija Marzel in Miha Horvat ter Martina Ocepek, direktorica strokovne službe. Z ministrom so se obiska udeležili še Mag. Vojko Stopar, državni sekretar, dr. Sašo Gazdič, vodja Službe za kulturno raznolikost in človekove pravice ter Tjaša Razdevšek, svetovalka za odnose z javnostmi.