Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja strokovni javnosti o vplivu pouka pravne dobrote na otroke v postopkih


Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je včeraj, 4. 4.2013 na posvetu Otrok v vlogi žrtve in storilca na Brdu pri Kranju, katerega pobudnica je bila kot predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije pred 12 leti, predavala o Zaščiti otrok v kazenskem postopku.

Posebno pozornost je namenila vprašanju, kako v kazenskih postopkih na primeren način podati otrokom pouk pravne dobrote. Ta jim omogoča, da se odločijo, ali bodo zoper osumljenega bližnjega pričali ali ne.

Varuhinja je prepričana, da pouk pravne dobrote povzroča težave pri odločanju celo odraslim, a tu je zadeva povsem jasna. Otroci kot žrtve pa v postopkih potrebujejo dodatno zaščito. Zato bi bilo poleg vsakokratne presoje o tem ali je mladoletna priča sposobna razumeti pomen pravne dobrote, po njenem smiselno razmišljati tudi o dodelitvi posebnega statusa privilegirane priče otrokom vsaj do 10. leta in s tem delovati v njihovo največjo korist skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah.

Varuhinja meni, da so pri pregonu zlorab in nasilja nad otroki številne zaveze države in pravosodja (dolžnost prijavljanja kaznivega dejanja, ni se možno odpovedati pričanju v korist oškodovanih otrok, snemanje izpovedb v varnih sobah, … ), zato je teža odločitve o pričanju zoper bližnjega za otroka prehudo breme. Prav gotovo pa je izredno težko ugotoviti ali otrok (recimo pri petih ali šestih letih) sploh razume pouk pravne dobrote.

Varuhinja je v svojem predavanju opozorila še na premajhno izkoriščenost instituta zagovornika otrok, ki bi ga morali imeti otroci pri kaznivih dejanjih zlorab in nasilja, če so storilci najbližji. Zagovornik je njihov glas in jih lahko razbremeni tudi krivde, da je do prijave prišlo.

Varuh človekovih pravic RS je glede zaslišanja mladoletne osebe na konferenci CRONSEE v Banja Luki maja 2010 podal stališče, da bi moral zakonodajalec poiskati dodatne mehanizme, da bi preprečeval stisko otrok, ki lahko nastopi ob odločanju o pričanju zoper ožjega družinskega člana. Še posebej pa bi bilo treba zagotoviti, da otrok ne bo prisiljen v izpoved morda tudi zato, ker bi bilo to obdolžencu lahko v korist.


Natisni: