Ravnatelji slovenskih vrtcev so se danes zbrali na Bledu, kjer je Zavod RS za šolstvo pripravil že šesti posvet, tokrat posebej namenjen vzgoji za aktivno državljanstvo in medkulturni dialog. Okrog 200 udeležencev je nagovorila varuhinja človekovih pravic, ki je spregovorila o otrokovih pravicah in aktualnih težavah glede njihovega uveljavljanja.
Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik je spomnila na večkrat obujeno misel, da bi v Sloveniji imeli posebnega varuha otroških pravic. Prepričana je, da v primeru, da bi tudi ta poseben ombudsman imel enake pristojnosti kot splošni varuh, ustanovitev novega organa ne bi imela smisla, še posebej zato ne, ker ima urad varuha človekovih pravic že sedaj namestnika, ki se ukvarja posebej z otrokovimi pravicami. Pa tudi trend v državah, ki imajo funkciji ločeni, gre v njihovo združevanje.
Posebej je varuhinja danes sicer opozorila na nekatera področja v okviru otrokovih pravic, ki jih slovenski vrtci trenutno težko uresničujejo. Prva izmed njih je pravica do institucionalnega varstva otrok, saj številni starši ostanejo brez vrtca za svoje otroke. "V Sloveniji je v uveljavi zakon, ki nalaga občinam, da poskrbijo za varstvo in v primeru večjega vpisa zagotovijo dodatno enoto. Vendar se zadeve odvijajo zelo počasi," je poudarila Čebašek-Travnikova, ki meni, da so nesorazmerja, ki smo jim priča, znak, da nekaj ni dobro.
Veliko težavo predstavlja tudi spoštovanje pravice otroka do obeh staršev, saj je veliko število staršev nezadovoljnih s postopki ob razvezi glede dodelitve skrbi za otroka. Zato se dogajajo tudi primeri, ko eden izmed staršev nepooblaščeno poskuša prevzeti otroka, tudi tedaj ko odhaja iz vrtca. Zato morajo biti vzgojitelji posebej pazljivi in morajo biti seznanjeni z razmerami v družini ter stiskami staršev.
Posebej povezana s tokratno temo posveta je otrokova pravica do dostojanstva. Ta, je prepričana varuhinja, bi morala biti vgrajena v okvir domovinske in državljanske vzgoje, otrokom pa bi morala dati jasno vedeti, da jih nima nihče pravice zlorabljati in izkoriščati. Ob tem velja, da imajo otroci pravico biti seznanjeni s svojimi pravicami, pri čemer bo pomagal poseben didaktični material.
Neprimerno pa se varuhinji v Sloveniji zdi uresničevanje otrokove pravice do zdravstvene pomoči. Od staršev namreč prejema veliko pritožb, da pri hospitalizaciji otroka bolnišnica nima možnosti sprejeti tudi starša ter da prihaja do zapletov pri pravici do bolniškega staleža, kadar starš ne živi na istem naslovu kot otrok. "V času, ko tradicionalne družine prevzemajo nove oblike, je omenjeno zakonsko določilo velika neumnost," je ocenila Čebašek-Travnikova, ki je zato že vložila pobudo za oceno ustavnosti.
Vzgojitelji pa se včasih pri svojem delu srečajo tudi s težavami glede nejasne definicije otrokove pravice do zasebnosti. Težava je pri posredovanju zasebne pisne komunikacije otroku, ki še ne zna brati. Večkrat pa se vzgojitelji morajo spopasti s konkretnimi primeri, povezanimi z upoštevanja otrokovega mnenja. Kot primer je navedla vegetarijansko prehrano v vrtcih. Ko niti odgovor na glavno vprašanje - kaj je v korist otroku - ni enoznačen. "Pravilniki so zato, da se jih držimo, ljudje pa zato, da se dogovorimo," je kot nasvet pri reševanju takšnih primerov podala varuhinja.
Čebašek-Travnikova je med drugim izpostavila tudi pravico enakosti vseh otrok. V tem duhu je otroke med drugim moč vzgajati na način, ki ga je ob uvodu v današnji posvet predstavila Inge Breznik, strokovnjakinja za predstavitev glasbe različnih narodov v vrtcih. "Pri didaktičnih prijemih je potrebno biti inovativen," je ob zanimivem prikazu ljudskih pesmi iz vsega sveta, nasvet za udeležence povzela strokovna direktorica Zavoda RS za šolstvo Natalija Komljanc.
Spomnila je, da otroka na učni poti spremljajo starši, vzgojitelj in učitelji, ki jim omogočajo bolj ali manj spodbudno okolje za pridobivanje novih izkušenj in znanj. Ob tem velja, da bolj kot je okolje odprto, bolj je spodbudno, prijazno in varno za učenje. "Inovativni projekti v vrtcih so lahko zelo kakovostna nadgradnja vzgoje. Vendar imamo preveč pravil, ki nas omejujejo pri inovativnosti. Da bi lahko odprto in holistično pristopali, bi bilo namesto sprejemanja številnih pravil bolje, da bi vzpostavili še kakšno dobro didaktično načelo," je zaključila Komljančeva.
