Maribor, 7. maja (STA) - Država je pri sprejemanju varčevalnih ukrepov v zagati. Na eni strani gre za zahteve po zmanjševanju stroškov, po drugi strani pa je slika o tem, koliko ljudi bo dejansko prešlo pod minimum življenjskih stroškov, premalo jasna, opozarja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Te ocene po njenem niso bile dovolj natančno narejene.

"Mi ugotavljamo, da je teh prizadetosti veliko več, kot smo jih mi pričakovali in da se država ni pripravila na to, kako bo tem ljudem pomagala. Če govorimo o varčevalnih ukrepih, bodo nedvomno najbolj prizadeli družine z otroki in predvsem mlade ljudi, tudi tiste, ki se še šolajo," je Čebašek Travnikova dejala za STA ob robu predavanja o človekovih pravicah in duševnem zdravju, ki ga je v okviru cikla Predavanj na prostem Študentske organizacije Univerze v Mariboru imela za študente v Mariboru.

Varuhinja človekovih pravic dnevno spoznava primere socialnih stisk ljudi. Med drugim je izpostavila opozorila učiteljev, da nekateri otroci prihajajo lačni v šolo, še posebej lačni so ob ponedeljkih, da maturantski plesi že zdavnaj niso za vse, tudi stroškov osnovnošolskih zaključnih valet da polovica staršev ne zmore, izpostavlja tudi problem obšolskih dejavnosti.

Varuhinja pričakuje še veliko poslabšanje življenjskega standarda najbolj ogroženega dela prebivalstva. Ne more pa govoriti o upravičenosti teh posegov države, lahko le raziskuje posamezne situacije in daje priporočila. Spomnila je, da je že malo po začetku svojega mandata leta 2007 pripravila posvet in izdala bilten o tem, kako revščina vstopa v Slovenijo.

Takrat je zaznala socialno problematiko in opozarjala, da gre za nevarno približevanje revščine za velik del prebivalstva. Kot pravi danes, bi se, če bi takratna vlada ali naslednje sledile priporočilom, verjetno tem zadevam v veliki meri lahko izognili.