V nekaterih medijih so se v zadnjih dneh pojavili naslovi in zapisi, da naj varuhinja ne bi obsodila grafitov s pozivi k uboju Janše ter da je to naj ne bi skrbelo. Takšna pisanja so nekorektni in zlonamerni povzetki in komentarji odgovora, ki ga je Varuh človekovih pravic RS (Varuh) pripravil kot odgovor na vprašanje novinarja TSmedia d.o.o., Cigaletova ulica 16 (katerega lastnik je »državni« Telekom). Novinar je varuhinjo vprašal, kako komentira »številne grafite, ki so izrazito sovražno nastrojeni proti predsedniku vlade Janezu Janši in ki pozivajo celo k njegovemu umoru« ter ali nameravamo zaradi njih kakorkoli ukrepati.
Novinarju smo odgovorili, da Varuh v zvezi s tem ni prejel nobene pobude in da sistematično ne spremlja grafitov in drugih primerov tako imenovanega sovražnega govora. V nadaljevanju smo pojasnili definicijo t.i. sovražnega govora in načine ukrepanja Varuha in drugih prizadetih, kadar bi lahko šlo za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ali kakšno drugo kaznivo dejanje. Pojasnili smo, da lahko takšne primere pristojnim organom naznanijo Varuh, prizadeti posamezniki ali skupine, ni pa Varuh ali varuhinja tisti, ki bi presojal, kdaj gre za kaznivo dejanje. Za to so pristojni tožilci in sodniki. Povedali smo tudi, da Varuh v razmerju do posameznikov nima pristojnosti (grafiti so praviloma delo posameznikov) ter da na področju omejevanja sovražnega govora delujemo predvsem na splošni in preventivni ravni, tudi tako, da predlagamo spremembe predpisov. Te aktivnosti so razvidne iz letnih poročil in priporočil Varuha, zlasti na področju etike javne besede. Med predlogi Varuha na tem področju, ki jih podprl Državni zbor RS, je tudi priporočilo, naj Vlada prouči možnost, da se javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti sankcionira tudi kot prekršek. Vlada se doslej na to priporočilo ni odzvala. V zvezi s tem priporočilom nekateri strokovnjaki Varuhu očitajo, da se zavzema za preširoko sankcioniranje sovražnega govora, ki lahko omeji svobodo izražanja. Varuh je o vprašanju medijev in človekovih pravic ob zadnjem svetovnem dnevu človekovih pravic organiziral (9. decembra 2011) tudi odmevno okroglo mizo.
Vsebino, ki smo jo zgoraj povzeli, novinar v svojem prispevku ni korektno povzel, pač pa je iz splošnih pojasnil Varuha o sovražnem govoru ter o značilnostih njegovega omejevanja in sankcioniranja, naredil nekorekten in napačen sklep, ki je v naslovu poudarjen, da naj varuhinja ne bi obsojala grafitov, ki pozivajo k uboju.
Varuhinja je že večkrat poudarila, da obsoja vsako izjavo, ki po svoji vsebini spodbuja sovražnost in nestrpnost med ljudmi, ne glede na to proti komu ali kateri skupini je izjava uperjena. Odzivi so razvidni iz objav na spletnih straneh Varuha. Varuhinja je svoj odnos do vseh oblik javno izraženega sovraštva in nestrpnosti in način odzivanja na te pojave posebej zapisala v sporočilu, ki je bilo objavljeno dne 12.01. 2012 in je dosegljivo na http://www.varuh-rs.si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnosti/novice/detajl/varuhinja-obsoja-vse-oblike-javno-izrazenega-sovrastva-in-nestrpnosti. To sporočilo velja tudi za primer, za katerega je novinar terjal odziv Varuha.
Nekorekten povzetek stališč Varuha, ki je bil objavljen na spletnih straneh SiOLa, in so ga povzeli še nekateri mediji, je imel odziv tudi v grožnjah s smrtjo varuhinji, ki smo jih posredovali pristojnim organom. Uresničuje se slovenski pregovor o sejanju vetra in viharju, ki sledi, zato bi zlasti mediji, ki so v državni lasti, morali biti bolj odgovorni pri objavah vsebin, ki lahko le še povečujejo nestrpnost in sovraštvo.
