Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je v zadnjih dneh prejel več pobud, ki opozarjajo na javno izrečene ali zapisane misli, ki vsebujejo izraze nestrpnosti in sovraštva ali celo odkrite grožnje, in ki se pojavljajo pod skupnim pojmom »sovražni govor«. Nekateri pobudniki pričakujejo od Varuha javne odzive in mu očitajo različna merila pri tem.
Očitno je javnost v Varuhu kot instituciji in varuhinji človekovih pravic kot osebi, prepoznala nekoga, ki (naj) se na te pojave javno odziva. Nedvomno je takšno pričakovanje tudi posledica dosedanjega obravnavanja »sovražnega govora« s strani Varuha – tako v rednih letnih poročilih kot v posameznih izjavah. Varuh po 9. členu Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP), lahko obravnava tudi širša vprašanja, ki so pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji. Varuh je pri svojem delu neodvisen in samostojen (4. člen ZVarCP) in tudi ne more biti klican na odgovornost za mnenje ali predlog, ki ga je izrekel v okviru opravljanja svoje funkcije (20. člen ZvarCP). Vendar so pristojnosti Varuha omejene. V primeru »sovražnega govora«, še posebej, če je ta ustvarjen ali objavljen s strani zasebnika, Varuh nima neposrednih možnosti za ukrepanje. Zato je pomembno vedeti, kdo (kateri državni organ), kako in predvsem v katerih primerih naj ukrepa, da bi pojavljanje sovražnega govora čim bolj omejili in preprečili njegov razdiralni učinek.
Varuh ni organ, ki bi presojal, ali so v posameznem primeru izjav ali sporočil podani znaki kaznivega dejanja. Za takšno oceno so pristojni tožilci in sodniki. Kazenski pregon je le skrajno sredstvo za odziv na pojave sovraštva in nestrpnosti. Vsaj tako pomemben je tudi javni odziv in javna obsodba nesprejemljivih praks. Pričakovati takšen odziv le od Varuha, ki glede tega nima posebne pristojnosti, bi lahko pomenilo tudi premik pozornosti stran od tistih, ki bi dejansko morali ukrepati (policija, tožilstvo). Pomembno je tudi, da je odziv takojšen in zlasti tudi tam, kjer se nesprejemljive izjave pojavljajo. Če se sovražni govor pojavlja v politiki, naj se odzove politika, če se pojavlja na forumih, naj se odzivajo udeleženci, ipd.
Varuh obsoja vse oblike javno izraženega sovraštva in nestrpnosti, ki so uperjene zoper posameznike ali posamezne skupine zaradi njihovih osebnih okoliščin. Žal pa ugotavljamo, da je pri razumevanju tega pojava veliko nejasnosti in nerealnih pričakovanj. Želimo pojasniti, da vsak primer »sovražnega govora« še ni kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje kazenski zakonik. Zaradi varstva svobode izražanja in še posebej svobode medijev, so pogoji za kazenski pregon govorjene ali pisane besede upravičeno zelo strogi. Pri nas je tovrstne sodne prakse tako malo, da o njej skoraj ne moremo govoriti.
Varuh nima možnosti (ne kadrovskih, ne tehničnih) za spremljanje vseh javnih objav, še posebej ne sporočil na spletu. Čeprav se Varuh do posameznih prispevkov praviloma ne opredeljuje javno, pa odgovori na vsako prejeto pobudo. Javno se oglaša po svoji presoji in praviloma v primerih, ko prejme vprašanje ali pobudo, iz katere je razvidno, da so prizadeti posamezniki ali skupine, ki sami nimajo dostopa do javnosti in medijev. Pri tem skuša biti čim bolj nepristranski, saj se zaveda, da imajo ljudje različne preference in različne vrednote ter različnih izjav ne dojemajo enako. Doslej se je Varuh v svojih sporočilih zavzel za različne skupine z različnimi osebnimi okoliščinami. Izjave Varuha so dostopne na spletni strani www.varuh-rs.si.
Ker se pri Varuhu zavedamo neučinkovitosti pregona avtorjev besedil in tudi medijev, ki objavljajo in širijo »sovražni govor«, bomo v bližnji prihodnosti pripravili javno okroglo mizo na to temo. Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je v strokovni reviji Pravna praksa (1/2012) izrazila svoje pričakovanje, da bomo razpravo na to temo lahko nadaljevali »ob upoštevanju medsebojnega spoštovanja, predvsem pa na konkretnih izhodiščih, stališčih, konceptih in pravilih, na katere se bodo posamezniki lahko odzvali«. Na podlagi takšnih razprav bi bilo mogoče pripraviti smernice in predloge za spremembo zakonodaje, ki bi omogočila bolj učinkovito omejevanje »sovražnega govora«.
