"Čeprav se zdi, da je naraščanje števila pobud slabo spričevalo neke družbe, to lahko razumemo tudi drugače - ljudje se vse bolj zavedajo svojih pravic ter vloge in pomena varuha človekovih pravic. Zato je pomembno, da varuh ostaja močna in neodvisna institucija, ki ji država zagotavlja optimalne pogoje dela," je na sprejemu v Vili Podrožnik dejala varuhinja dr. Zdenka Čebašek-Travnik. Novoizvoljeni predsednik dr. Danilo TĂĽrk je poudaril, da se je treba za polno uresničitev človekovih pravic potruditi.
Varuhinja je na sprejemu ob svetovnem dnevu človekovih pravic dejala, da na vprašanje, katere človekove pravice so v Sloveniji najbolj ogrožene, ni enega odgovora. "Kršitev vedno občuti posameznik, ki je zaradi tega prizadet. Njegove nesreče ne moremo in ne smemo primerjati z drugimi, temveč moramo narediti vse, kar je mogoče, da se kršitev odpravi," je pojasnila. Kot najbolj aktualne kršitve človekovih pravic v Sloveniji je izpostavila nasilje, revščino in onesnaževanje življenjskega okolja.
Čebašek - Travnikova je konec februarja na mestu varuha nasledila Matjaža Hanžka. "Skrb za ljudi, ki trpijo, ker so jim bile prizadete krivice in kršene njihove pravice, je moje osnovno vodilo," je dejala. Med skupinami, katerih trpljenje je dostikrat skrito ali prikrito javnosti, je omenila otroke, starostnike, revne, žrtve nasilje, bolnike, invalide in druge hendikepirane ter tiste skupine ljudi, ki se sicer znajo postaviti zase, a njihov glas ni dovolj močan, da bi dosegli spremembe.
Varuhinja je opomnila, da kljub prizadevnosti Varuha človekovih pravic RS ni mogoče rešiti vseh problemov in predlogov v sklopu njegovih pristojnosti. Zato se institucija varuha zavzema, "da bi na novo zaživele ustanove, ki bi lahko neposredno pomagale posameznikom, ki sami ne zmorejo naporne poti: zagovornik kot glas otroka in zastopnik pacientovih pravic, kot ga predvideva zakon". Varuhinja želi, da bi projekt zagovorništva lahko razširili tudi na druge zgoraj omenjene skupine.
V skoraj 60 letih od sprejema splošne deklaracije človekovih pravic njihovo uresničevanje nenehno spremljajo različne težave, pa je dejal novo izvoljeni predsednik pred prevzemom dolžnosti Danilo TĂĽrk. Spomnil je, da so bile človekove pravice v času socialistične ureditve sprejete v ustavni red, a so imele v njem bolj obrobno mesto. Po zmagi demokracije in osamosvojitvi Slovenije pa so se po njegovih besedah razmere spremenile na bolje."Naša ustavna ureditev ima človekove pravice vgrajene v sam temelj celotnega ustavnega in pravnega reda, človekove pravice pa so na načelni ravni sprejete tudi kot ena najpomembnejših vrednot naše družbe," je pojasnil in dodal, da je na takšni podlagi mogoče graditi akcijo za uresničevanje človekovih pravic.TĂĽrk je poudaril, da bi morali v Sloveniji več narediti za zmanjšanje sodnih zaostankov, več bi si morali prizadevati za premagovanje vseh vrst predsodkov, ki hranijo razne oblike diskriminacije, odločnejši pa bi morali biti tudi pri odpravljanju nasilja v družini in pri obrambi pravic otrok.Z občutljivostjo in veliko pozornostjo bi morali po njegovih besedah obravnavati tudi dobronamerne kritike, ki nam jih namenjajo mednarodni organi za varstvo človekovih pravic in nevladne organizacije. "Te kritike moramo razumeti kot dobrodošlo pomoč, kot prispevek v razpravi, ki pomaga ugotoviti probleme človekovih pravic in njihove razsežnosti, pa tudi možne rešitve," je še pojasnil.Na današnji dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic, s katero so, tako TĂĽrk, "človekove pravice postale nepogrešljive". Tradicionalno na ta dan varuh človekovih pravic pripravi sprejem za pomembne osebe iz slovenskega političnega in javnega življenja. Sprejemu varuhinje prvič letos v Cankarjevem domu sledi vladni sprejem, katerega tema so politični zaporniki po letu 1945.
