Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je 26. 2. seznanila s problematiko mobinga oz. šikaniranja na delovnem mestu. Ureditev področja v kazenskem zakoniku je bila korak v pravo smer, potrebno pa bo storiti še več, tudi za pomoč oškodovancem, tako pravno, kot psihosocialno, je bilo slišati v razpravi.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek je v razpravi o šikaniranju soglašala, da žrtve šikaniranja nimajo na voljo praktično nobene učinkovite pomoči. Dejala je še, da je šikaniranje je v slovenskem pravnem redu relativna novost, tudi odvetniki žrtve odvračajo od iskanja pravnega varstva, češ da so možnosti za uspeh relativno majhne. Varuhinja ugotavlja, da se žrtev lahko obrne po pomoč na inšpektorat za delo, ki je pristojen izključno ugotavljati, če ima delodajalec sprejete ukrepe za zaščito delavcev. Določeno pomoč žrtvi lahko nudijo tudi na uradu za enake možnosti oz. zagovorniku načela enakosti, ki pa nimata nikakršnih pooblastil ukrepanja proti delodajalcu. Varuhinja zato ocenjuje, da bi bilo smiselno, da bi za preprečevanje vseh oblik šikaniranja pooblastili en organ, ki bi se lahko specializiral za ta vprašanja.

Komisija je z enim od svojih sklepov sledila temu predlogu in vladi priporočila, da preuči možnosti, da za preprečevanje vseh oblik trpinčenja in šikaniranja pooblasti en organ. Predlaga ji tudi, da preuči izvajanje pravnega varstva oseb, ki so trpinčene na delovnem mestu, in da tudi sprejme učinkovite zakonske rešitve.