Komisija za peticije ter človekove pravice in enake možnosti je kot matično delovno delo na dnevni red seje v četrtek, 8. 11. 2018, uvrstila obravnavo Letnega poročila Varuha za leto 2017 in Poročila Državnega preventivnega mehanizma za isto leto. Seje so se udeležili varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njeni štirje namestniki ter generalni sekretar Varuha in direktorica strokovne službe.
Varuhinja je v uvodu obravnave predstavila osrednje poudarke poročila. Opozorila je, da je nadzor v državi neučinkovit in da so nadzorni mehanizmi, zlasti inšpekcije, kadrovsko podhranjeni. Organi neupravičeno zavlačujejo postopke in prekoračijo roke, nekateri se vlečejo leta in tudi desetletje, ugotavlja varuhinja s sodelavci. To je tretja najbolj množična kršitev, ki jo je zaznal Varuha iz utemeljenih pobud. Varuhinja je posebej izpostavila dolgotrajno odločanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost, ki z dolgotrajnim odločanjem krši pravico do enakega varstva pravic ter načelo socialne in pravne države, na kar opozarjamo že leta.
Slabo je medresorsko sodelovanje, področja nadzora se prekrivajo, prelaga se odgovornost, je opozorila. Varuhinja pričakuje odpravo kadrovskih primanjkljajev, vzpostavitev učinkovitega medsebojnega sodelovanja in jasnejšo določitev pristojnosti in pooblastil. Manjkajoči predpisi omogočajo vztrajno problematiziranje vprašanj, pravni akti so neusklajeni, je poudarila. Nujno je vključevati javnost v pripravo predpisov, posebej na področju okolja, je spomnila.
V Sloveniji nam ni uspelo izkoreniniti revščine, je poudarila, in še zmerom se sprašujemo, koliko je Slovenija pravna in socialna država. Z revščino so nemalokrat povezani primeri izkoriščanja delavcev, ki jim je treba omogočiti delo in jih zanj ustrezno plačati. Prav tako jim je treba plačevati prispevke, je dodala. Spremembe na področju delovno-pravne zakonodaje, ki bodo prispevale k večji varnosti delavcev, varuhinja sicer ocenjuje kot pozitivne. Poudarja pa, da je na tem področju treba preprečiti vse zlorabe, to pa se lahko počne tudi z okrepljenimi nadzornimi mehanizmi. Če se nekomu splača delati kršitve, bo to počel, je dejala.
Posebej je opozorila na sporno prakso izrednih odpovedi invalidov, nujno je sprejeti podzakonski akt glede vrst in stopenj telesnih okvar. Tudi na neurejene prevoze študentov invalidov Varuh opozarja že več let, krivo je neusklajeno delovanje organov, je poudarila varuhinja. Znova je opozorila, da obljubljeni pedopsihiatrični oddelek za otroke s težavami v duševnem zdravju že stoji, zato ne razume, zakaj še ne deluje, in ponovila, da otroci ne smejo biti obravnavani skupaj z odraslimi.
Nujno je sprejeti ustrezno zakonodajo na področju zdravstva, na primer zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in zakon o dolgotrajni oskrbi. Minister jo je že seznanil z načrti, je povedala, in apelirala na poslance, da z zadostno politično voljo podprejo sprejem ustrezne zakonodaje na tem področju.
Spomnila je na čakalne vrste in opozorila, da je spoštovanje ljudi in pacientov izjemnega pomena. Na eni strani so velikanski uspehi zdravstvenega osebja, na drugi pa ljudje, ki pravijo, da niso spoštovani, je ilustrirala. Apelirala je na vse v zdravstvu, da se spoštujejo profesionalno etiko. Poročala je, da ji je minister za zdravstvo pojasnil tudi ukrepanje ministrstva v zvezi s srčno kirurgijo najmlajših, in pohvalila nepogrešljivo vlogo zastopnikov pacientovih pravic.
Prezasedenost varovanih oddelkov v posebnih socialno-varstvenih zavodih je še zmerom pereče vprašanje, je opozorila. Še naprej ostaja pomanjkljiva ureditev postopka sprejema oseb v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve. Varuh zato poziva vse pristojne tudi k čimprejšnji realizaciji navedenih priporočil, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije izdal ob obravnavi posebnega poročila Varuha.
Sprejet je bil tudi Zakon o osebni asistenci, pojavljajo pa se že vprašanja, ali bo z njim tako kot mora biti, je poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Nujne so še spremembe in dopolnitve Zakona o duševnem zdravju.
Na področju pravic otrok je varuhinja ugotavljala, da je bil v letu 2017 narejen pomemben korak pri zakonski ureditvi zagovorništva otrok, ki smo ga kot pilotni projekt pri Varuhu vodili celo desetletje. Kmalu bo stopil v veljavo marca 2017 končno sprejet Družinski zakonik, ki bo rešil veliko vprašanj, na katera smo dolgo opozarjali, je poudarila. "Računamo, da bodo sodišča na njegovo izvedbo pripravljena," je dodala. Pohvalila je tudi ratifikacijo tretjega opcijskega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah. Ukvarjamo se s številnimi temami v šolah, tudi s prehrano, je spomnila. Otroci s posebnimi potrebami so dobili Zakon o zgodnji obravnavi otrok, kar je vredno pohvale, ostajajo pa odprta še številna vprašanja, ki jih bo treba rešiti.
Vsako leto se posvečamo starejšim, kot eni izmed ranljivih skupin. Beležimo veliko težav, od nasilja do bolnišničnih okužb, željo po aktivnosti po upokojitvi. V letu 2017 smo postali demenci prijazna ustanova, je spomnila. Varuh se intenzivno ukvarja tudi z vprašanji varovanja okolja, pri čemer je treba skrbeti, da interesi kapitala ne prevladajo nad skrbjo za okolje in s tem skrbjo za zdravje, vsaj zanamcev, je poudarila.
Od oktobra 2015 se intenzivneje ukvarjamo tudi s tujci, begunci, prosilci za mednarodno zaščito. Naleteli smo celo na dolgotrajno nezakonito živeče posameznike v Sloveniji, na kar smo pristojne opozorili. Sprožili smo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o tujcih, v kateri še ni odločeno, prav tako ne v primeru zahteve za oceno ustavnosti Zakona o policijskih pooblastilih.
Na področju omejitve osebne svobode, ugotavljamo, da so nekateri zapori še vedno prezasedeni, vendar se razmere izboljšujejo. Pozitivno smo naravnani do probacijske službe. Še vedno upamo, da bodo dobili delo tisti zaprti, ki ga želijo opravljati. S posebnim tematskim poročilom pa smo opozorili na starejše in invalidne osebe v zaporih.
Na področju sodstva ne more mimo vprašanja nerazglašenih oporok, ki se je uredilo. Zakon o kolektivnih tožbah prinaša napredek, s čimer bo mnogim olajšan dostop do sodnega varstva in oškodovancem omogočena pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja ter zagotovljena ustrezna procesna jamstva za preprečitev nepoštenega pravdanja. Zlasti je to pomembno za vse tiste, ki nimajo sredstev za pravdanje in težko uveljavijo brezplačno pravno pomoč.
Na področju zmanjševanja sodnih zaostankov in skrajševanja časa reševanja zadev varuhinja ugotavlja napredek, pa vendar tudi še kakšne posamezne primere dolgotrajnih sodnih postopkov (zlasti izvršilnih) ali primere nekakovostnega sojenja. Zato ob skrbi, ki jo Vrhovno sodišče RS namenja enotni sodni praksi, spodbujamo, da vsa sodišča namenjajo potrebno pozornost izboljšanju svojega poslovanja in kakovosti sojenja, MP pa naj še naprej skrbi za krepitev delovanja pravosodja za učinkovito in kakovostno izvajanje sodne oblasti.
Država je naredila pomemben napredek pri izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ne moremo pa se veseliti, ko ESČP odloči v škodo Slovenije, je poudarila varuhinja. Spomnila je še, da smo pri Varuhu prvič uspeli tudi z ustavno pritožbo.
Opozorila je, da še ni napredka na področju romske problematike, kako doseči zadovoljivo obiskovanje vrtcev in šol, kako omogočiti Romom enake možnosti.
Ne moremo niti mimo etike javne besede in sovražnega govora, je dejala. Poudarila je, da Varuh vseskozi poziva, da mora biti etika javne besede prisotna povsod, predvsem pa jo morajo vzeti zares osebe na vidnih mestih, tisti, ki so s svojim ravnanjem in govorjenjem zgled.
Spomnila je še na finančno neodvisnost Varuha, Ustavnega sodišča in Računskega sodišča, na kar so omenjene institucije opozorile predsednika prejšnje Vlade Mira Cerarja. Neodvisnost in samostojnost Varuha, ki izhajata iz Ustave RS in ZVarCP, nista dosledno upoštevani v predpisih, ki urejajo javne finance, opozarja Varuh. Samostojnost in neodvisnost dodatno zahtevajo Pariška načela, ki vztrajajo, da mora biti financiranje neodvisno od vlade in ne sme biti podvrženo finančnemu nadzoru, ki bi lahko vplival na neodvisnost.
Po predstavitvi predstavnikov posameznih institucij o ukrepanju na podlagi priporočil Varuha in razpravi poslancev so slednji soglasno podprli priporočilo Komisije vsem institucijam in funkcionarjem, da upoštevajo priporočila Varuha.
Varuhinja je v repliki na nekatera razmišljanja in opozorila poslancev te pozvala, da imajo v tej sestavi dobro priložnost, da vztrajajo pri uresničitvi priporočil Varuha, ki jih Varuh z letnim poročilom preda njim v skrb. "Varuh neuresničena pripročila ponavlja le zato, da se ne bi 'izgubila' pri spremembah sestave Državnega zbora, ta pa mora bedeti nad njihovim uresničevanjem," je dejala.
