Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik želi ob poročanju o plačah državnih uslužbencev izpostaviti naslednja, v javnosti manj znana dejstva:
Državni zbor Republike Slovenije je na seji 27. 9. 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-UPB7), Ur. list RS, št. 95/2007. Zakon je pripravilo Ministrstvo za javno upravo pod vodstvom ministra dr. Gregorja Viranta.
Zakon je med drugim določil tudi razvrstitev funkcionarjev v plačilne razrede (Priloga 3), pri čemer je zakonodajalec na predlog Vlade Republike Slovenije popolnoma arbitrarno, brez razumnih in stvarnih razlogov, razporedil funkciji varuha človekovih pravic in njegovega namestnika tako, da jima je znižal plačne razrede - funkcijo varuha uvršča dva razreda nižje, medtem ko funkcijo namestnika varuha znižuje za štiri plačne razrede (funkcijo varuha človekovih pravic iz 65. plačnega razreda uvršča v 63. plačni razred, funkcijo namestnika varuha človekovih pravic pa iz 59. plačnega razreda uvršča v 55. plačni razred). Zakonska ureditev, ki je veljala do uveljavitve ZSPJS - UPB7 je določala, da ima varuh plačo v višini plače predsednika Ustavnega sodišča, njegovi namestniki pa v višini plače ustavnih sodnikov (47. člen Zakona o varuhu človekovih pravic). Po novem plačnem sistemu se so se plače ustavnih sodnikov zvišale za tri razrede (v 62. razred), namestnikov varuha pa za štiri plačne razrede znižali (v 55. razred), kar privede do razlike sedmih razredov med prej izenačenimi funkcijami oziroma plačami ustavnih sodnikov in namestnikov varuha človekovih pravic. Podobna zvišanja plačnih razredov so se zgodila tudi v primeru ministrov (izvršilne oblasti) in generalnega državnega tožilca. Znižanju osnovne plače/razreda funkcionarjev Varuha človekovih pravic RS pa se bo pridružilo še znižanje plač na račun zmanjšanega dodatka za delovno dobo, kakor je to pojasnil minister dr. Virant – ki pa je enako kot vsi drugi ministri uvrščen v najvišji razred, predviden za ministre (ob možnem razponu od 62. do 64. razreda). V najvišjem možnem plačnem razredu pa so uvrščeni tudi državni sekretarji.
Ob novonastalih razmerjih se postavlja vprašanje glede izvajanja nadzorne funkcije Varuha človekovih pravic, ki mu je sedanja zakonodaja krepko spremenila mesto v hierarhiji (zaenkrat predvsem plačni) državnih funkcionarjev.
Varuhinja človekovih pravic je g. ministra Viranta v pogovoru opozorila, da nova razporeditev v plačne razrede omogoča, da državni uslužbenci s plačami prehitijo plače funkcionarjev. Na ta način se dejansko otežuje delo institucije Varuha človekovih pravic RS, saj onemogoča nastavitev sposobnih strokovnjakov na mesta funkcionarjev (ti se bodo raje odločali za bolje plačana delovna mesta z možnostmi dodatnega zaslužka). Znižanje plač funkcionarjem za seboj potegne tudi nižje plače uslužbencev oz. manjše možnosti za njihovo napredovanje po plačni lestvici. Takšno spremembo zakona varuhinja človekovih pravic ocenjuje tudi kot zelo jasen poskus sedanje oblasti za zmanjševanja avtoritete institucije Varuha človekovih pravic. Prav tako ocenjuje, da plačna reforma posega v ustavno opredeljena razmerja med državnimi organi in vzpostavlja diskriminacijo med posameznimi funkcionarji. Zato bo varuhinja vložila zahtevo za oceno ustavnosti spornih določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
