Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je skupaj z namestnico mag. Kornelijo Marzel in sodelavkami v četrtek, 28. 3. 2013, srečala s predstavniki civilne družbe, ki se ukvarjajo z uresničevanjem pravice do zdravega življenjskega okolja.
 
25 predstavnikov najrazličnejših društev, zavodov, nevladnih organizacij v Sloveniji, ki si prizadevajo za zdravo življenjsko okolje, skrbijo za prostor in tudi za živali, so se odzvali vabilu varuhinje in se v sejni sobi institucije Varuha zbrali šestindvajsetič, prvič z novo varuhinjo. Ta jim je uvodoma povedala, da namerava že ustaljeno dobro prakso srečanj nadaljevati, predstavila nekatere cilje Varuha na področju varovanja okolja in prostora ter jih pozvala h konstruktivnim predlogom za doseganje skupnih ciljev. Predstavniki civilne družbe so varuhinji predstavili svoje delovanje in opozorili na glavne težave s katerimi se srečujejo. Dogovorili so se tudi o oblikah in načinih prihodnjega sodelovanja, med drugim o rednih srečanjih na terenu.

V dobri poltretji uri dolgem pogovoru so govorili o devastaciji okolja v Celjski kotlini, neurejenosti infrastrukture v Ljubljani, odplakah, obremenjenosti okolja z novogradnjami, problematiki onesnaževanja okolja z rejo živali, o zaščiti podzemnih voda in vodnih virov, smradu, umazanih tehnologijah (bioplinarne ipd.) in odlaganju odpadkov ter vprašanju nadzora divjih odlagališč, izpostavili so tudi problematiko svetlobnega onesnaževanja, monitoringa in (ne)financiranja civilne družbe s strani države. Opozorili so na odsotnost strategije varovanja okolja v Sloveniji in vpliv kapitala na okolje. Beseda je tekla še o pravni praksi na področju varovanja okolja, zakonodaji in vprašanju specializacije organov za pregon okoljske kriminalitete.

Varuh se s predstavniki civilne družbe s področja okolja srečuje že četrto leto. V treh letih se je zvrstilo 24 srečanj (7 srečanj v letu 2010, 9 v letu 2011 in 8 v letu 2012). Varuh se je za okrepitev sodelovanja z nevladnimi organizacijami in društvi odločil, ker, kot je dejala svetovalka pri Varuhu Martina Ocepek, odnos države do civilne družbe ni takšen kot bi moral biti. Varuh meni, da bi morala država s svojim ravnanjem izkazati spoštovanje javnosti in civilni družbi pri njenem vztrajnem zavzemanju za sprejemanje takšnih odločitev, ki bodo prispevale k zdravemu okolju ter v ta namen zagotavljati njeno pravočasno vključitev v procese odločanja, jo opremiti s kakovostnimi informacijami  in zagotoviti zadostna finančna sredstva za njeno delovanje.