Varuh človekovih pravi Matjaž Hanžek je v ponedeljek, 11. junija, obiskal Mursko Soboto, kjer se je seznanil s poslovanjem Urada zunaj sedeža. Podžupan Rudolf Horvat je s strokovnimi sodelavci spregovoril o nekaterih težavah, povezanih s prometno ureditvijo v mestu. Železniška povezava z Madžarsko sedaj stoji, ljudje v Soboti na čelu z občinskimi uslužbenci, ki skušajo mesto voditi kot podjetje, pa se morajo boriti za podhode, saj je železnica razdelila mesto na dva dela, je Horvat povzel pripombe Sobočancev na državo. Na kratkem pogovoru na sedežu mestne občine so bili ošvrknjeni že klasični nerešeni primeri denacionalizacije, še posebej problematično pa se jim v mestni občini zdi vse močnejše težnje po vse večjem upravnem drobljenju že tako razdrobljenega Prekmurja. Manjši kraji, ki niso zadovoljni z delovanjem občinskih veljakov v posameznih majhnih občinah izražajo želje po priključitvi k občini Murska Sobota ali pač po ustanovitvi svoje lastne občine.

Varuh človekovih pravic je v okviru svojega obiska v soboto, 9. junija, obiskal tudi romsko naselje Pušča, v ponedeljek pa se je po pogovorih s pobudniki srečal s predstavniki Zveze Romov Slovenije. Predsednik Zveze Jože Horvat je ombudsmana podrobneje seznanil s težavami in željami romske skupnosti, podrobneje skupnosti v Pomurju. Povedal je, da imajo Pomurski Romi edini v Sloveniji tudi občinskega svetnika (Darko Rudaš) in pohvalno spregovoril o sodelovanju z občinsko upravo. Obenem je zaradi sistemske neureditve romskega vprašanja izrazil strah, da sodelovanje z naslednjo občinsko garnituro po volitvah, če pride do spremembe, ne bo enako zgledno in izrazil željo po zakonski ureditvi romskega vprašanja. Ombudsman se je zavzel, da bo opozoril na nujnost sprejetja ustreznega zakona, ki ga že nalaga tudi 65. člen ustave.

Horvat je še dodal, da bi bilo glede na odstotek Romov v Sloveniji smiselno razmišljati o njihovem obravnavanju kot manjšine in ne kot etnične skupnosti. Vse predloge in želje pa bodo posredovali na srečanju s premierjem Drnovšku v sredo, 13. junija.

V nadaljevanju pogovorov je predsednik Zveze Romov Slovenije dejal, da bi država veliko prispevala s sofinanciranjem ureditve bivalnih razmer v naseljih - konkretno je govoril o Pušči. Občina je za igradnjo in ureditev bivalnih razmer že prispevala 7 milijonov tolarjev, nujno potrebna pa je še ureditev kanalizacije in izgradnja bivalnih prostorov predvsem za mlajše romske družine, saj trenutna bivalna površina na osebo ne zadostuje za dostojno življenje.

Eden izmed perečih problemov za Rome predstavlja nezaposlenost. V splošnem naraščanju nezaposlenosti v Sloveniji v zadnjih letih je opazen tudi drastičen padec zaposlenih Romov na Pušči. Program odpravljanja nezaposlenosti Romov je država pripravila že pred časom, vendar še do danes ni prišlo do njegove uresničitve.

Dobro so urejene so razmere na področju šolstva, kjer pa se pojavljajo drugačne težave: otroci ne hodijo v šolo zaradi nizke samopodobe, na katero po mnenju Jožeta Horvata precej vplivajo tudi bivalne razmere (zaradi stanovanjske gneče nimajo pravih pogojev za učenje, zaradi pomanjkanja sredstev za življenje so slabše oblečeni, kar samo še dodatno prispeva k njihovi stigmatizaciji,…). Razmere na področju sociale so dokaj zgledne, opazen pa je beg izobraženih in s tem povezana nesoglasja oziroma zavidanje znotraj romske skupnosti v Pomurju.

Varuh človekovih pravic je povedal, da bo poleg truda za sistemsko ureditev vprašanja Romov premierja prosil tudi za pomoč pri izvajanju programa zaposlovanja med Romi. Obiskal bo tudi druga romska naselja po Sloveniji in se podrobneje seznanil s problematiko, skušal pa jo bo predstaviti tudi poslancem na julijski seji parlamenta.