Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnila pobudnica, ker so ji na pristojnem centru za socialno delo pojasnili, da ni upravičena do delnega plačila za izgubljeni dohodek iz 84. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), češ da omenjeni dodatek za polovični delovni čas prejema že njen mož. Pobudnica, ki je prav tako zaposlena le za polovični delovni čas, da bi lahko v preostalem času skrbela za otroka, ni razumela, zakaj vsak od staršev ne more prejemati sorazmernega dela delnega plačila za izgubljeni dohodek.
MDDSZEM smo zaprosili za pojasnilo, zakaj do pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek v sorazmernem delu nista upravičena oba starša oz. druga oseba, ki skrbi za otroka s težko oziroma funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko oziroma funkcionalno težko gibalno oviranega otroka, v skupnem obsegu osmih ur, ki je potreben za celodnevno oskrbo na domu. Če oba starša želita še naprej delati, vsak po 4 ure, posledično zmanjšanje družinskega dohodka, ker ima priznano pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek le eden od staršev, najbolj prizadene ravno otroke, ki jih je zakonodajalec z navedeno pravico staršev želel zaščititi.
Ministrstvo je pojasnilo, da 'iz Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) izhaja, da je do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičen eden od staršev, ne glede na to, ali izrablja pravico v celoti ali le v sorazmernem delu. Za priznanje te pravice obema staršema hkrati bi bilo potrebno spremeniti določbe ZSDP-1, saj trenutne določbe tega ne določajo. Ob pripravi naslednjih sprememb ZSDP-1 bodo preučili ureditev izrabe pravice s strani obeh staršev, kadar delata polovični delovni čas'.
Ustava Republike Slovenije določa, da država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere (53. člen) ter nadalje, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke (54. člen). Kljub širokemu polju presoje, ki ga ima delodajalec pri urejanju socialnih in družinskih razmerij, menimo, da mora ministrstvo pri urejanju le-teh v čim večji meri upoštevati največjo korist vseh naštetih ustavnih kategorij ter slediti sprejetim resolucijam Državnega zbora.
Varuh je zato MDDSZEM pozval, da nemudoma prouči veljavno zakonodajo ter na podlagi ugotovitev predlaga ustrezne zakonodajne rešitve. K razlogu, ki smo ga navedli že v drugem odstavku, smo dodali še, da je obstoječa ureditev v nasprotju z resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 (ReNPEMŽM15-20; v nadaljevanju: Resolucija), ki poudarja pomen politik in ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja posameznikov ne glede na spol ter pomen ukrepov, ki bi v čim večjem obsegu izenačile možnosti moških in žensk pri usklajevanju poklicnega in družinskega življenja. Obstoječa ureditev, ki enega od staršev 'sili', da se odloči le za družinsko življenje, če želi družina kot enota prejemati dodatek za izgubljeni dohodek, v večini primerov pa je to ženska, je zato po mnenju Varuha v nasprotju z Resolucijo.
V relativno kratkem času smo prejeli ponovni odgovor Ministrstva, ki je sporočilo, da 'bo v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki naj bi ga v kratkem dali v javno razpravo, predlagalo določbo, po kateri bosta do delnega plačila za izgubljeni dohodek upravičena oba starša hkrati, in sicer takrat, kadar začneta delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena omenjenega zakona.' Dodalo je tudi, da si bosta oba starša koriščenje pravice lahko poljubno delila, v okviru 40 ur tedensko.
Posredovanje Varuha štejemo za uspešno, seveda pa bomo spremljali uresničitev obljubljenega. 21.4-4/2019
