Varuh človekovih pravic je bil konec junija seznanjen s problematiko obravnave otrok z avtističnim sindromom, o čemer so v poletnem času tudi večkrat pisali mediji. V tem času je pridobil tudi mnenje Kliničnega centra Ljubljana, SPS Pediatrične klinike, kakor tudi Centra društva za avtizem iz Maribora. Ker center trenutno zbira podpise podpore peticiji AVTISTI SO, AVTIZMA NI, se želi varuh človekovih pravic pridružiti prizadevanjem za hitrejše in bolj učinkovito razreševanje problematike otrok s sindromom avtizma z naslednjo

 I Z J A V O

Republika Slovenija se je z ratifikacijo Konvencije o otrokovih pravicah zavezala, da bo priznavala otrokovo pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja in da noben otrok ne bo prikrajšan za pravico do takega zdravstvenega varstva (24. člen KOP). Posebno varstvo in skrb pa uživajo otroci tudi na podlagi 56. člena Ustave Republike Slovenije. Ker morajo biti pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki glavno vodilo otrokove koristi (3. člen KOP), želi varuh v okviru svojih pristojnosti opozoriti na naslednje:

1. s problemom otrok z avtističnim sindromom se je širša slovenska javnost podrobneje seznanila šele v letošnjem letu, pri čemer pa ugotavljamo, da tudi strokovna javnost še ni dovolj seznanjena s problematiko, ki ne zadeva le področja zdravstva, temveč posega zlasti tudi na področje vzgoje in izobraževanja. Zato bi morali pristojni državni organi podpreti vsa prizadevanja, da se začne problematika avtizma  spremljati sistematično in multidiscliplinarno. V ta namen bi moral biti določen nacionalni nosilec vseh aktivnosti, ki bi bil zadolžen tudi za koordinacijo in spremljanje problematike avtistov na vseh področjih, kjer se pojavlja.

2. za začetek razreševanja problemov otrok s sindromom avtizma je vsekakor najpomembnejša čimbolj zgodnja diagnostika , ki lahko bistveno prispeva k izboljšanju otrokovih možnosti pri socializaciji ter vzgoji in izobraževanju. Zato varuh predlaga Ministrstvu za zdravje, naj v sodelovanju s pediatričnimi klinikami v Sloveniji pospeši usposabljanje pediatrov in drugih zdravstvenih delavcev za ustrezno strokovno delo z avtisti.

3. posebno pozornost je treba posvetiti tudi strokovnemu delu z vzgojitelji, učitelji in drugimi strokovnimi delavci na področju vzgoje in izobraževanja, ki se pri svojem delu srečujejo s problemi, povezanimi z otroki z avtističnim sindromom. Zato je treba čimprej izdelati podrobne programe in navodila za njihovo izvajanje, ki bodo omogočila uresničitev otrokove pravice do šolanja.

4. organizirati je treba ustrezne oblike seznanjanja staršev z vsemi problemi, ki jih bodo imeli pri vzgoji otrok z avtističnim sindromom ter jim omogočiti, da lahko posamezne težave razrešijo kar najhitreje. Starše je treba že ob prvem sumu, da je otrok avtist, seznaniti z možnostmi zdravljenja in s tem povezanimi pravicami v zdravstvenem sistemu ter jih seznaniti, kje lahko dobijo dodatne informacije in odgovore.

5. varuh predlaga Ministrstvu za zdravje, naj v sodelovanju z Inštitutom za varovanje zdravja poskrbi za ustrezno statistično spremljanje pojava avtizma, ki bo primerljivo s podatki iz drugih držav. Prav tako ministrstvu predlaga, naj v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovi možnosti, da se preiskave v zvezi z ugotavljanjem diagnoze avtističnega sindroma zagotovijo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja ter da se zagotovijo tudi možnosti zdravljenja avtistov v tujini, kjer takšno zdravljenje že uspešno poteka.

6. varuh ocenjuje, da za uresničitev večine zgoraj navedenih usmeritev niso potrebne nikakršne spremembe zakonodaje in drugih predpisov, temveč jih je mogoče uresničiti v okviru veljavne zakonodaje, zlasti zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Ljubljana, 6.septembra 2005

Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic