Za učinkovito varovanje človekovih pravic je izrednega pomena poznavanje različnih pritožbenih poti in načinov. Zato je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije v sredo, 10. 2. 2021, pripravil brezplačni spletni seminar, na katerem so različni strokovnjaki predstavili posamezne pritožbene mehanizme pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov in razpravljali o možnostih za uveljavljanje človekovih pravic. Udeležence sta uvodoma nagovorila varuh človekovih pravic Peter Svetina in Ibrahim Salama, vodja Oddelka za Mednarodne pogodbe o človekovih pravicah v Uradu visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice.
»Sistem posamičnih pritožb na mednarodne odbore Združenih narodov zagotavlja najvišjo stopnjo obvezujočega varstva človekovih pravic, ki je bila kdaj dosežena na mednarodni ravni. Ti mehanizmi posameznikom omogočajo obravnavo njihovih primerov, kadar nacionalni sistemi morda ne uspejo zaščititi njihovih pravic,« je med drugim dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Poudaril je, da je možnost individualnih pritožb v okviru Združenih narodov še posebej pomembna za posamezne ranljive skupine kot so otroci, invalidi, ženske ali različne manjšine. »Posamezniki so s tem dobili možnost, da neposredno dostopajo in vplivajo na uveljavljanje mednarodnega prava človekovih pravic v mednarodnem sistemu človekovih pravic.« Varuh obžaluje, da v zvezi s Slovenijo doslej noben odbor še ni dokončno obravnaval niti enega primera in poudaril, da se je institucija Varuha prav zaradi nepoznavanja razlogov, zakaj je temu tako, odločila, da s Centrom za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu kot samostojna enota od leta 2019, proaktivno pristopi k širjenju vedenja o možnostih uveljavljanja človekovih pravic.
»Človekove pravice so univerzalne in ne smemo pristati na logiko, da bi si jih vsaka država ali oblast lahko razlagala po svoje. Mednarodno pravo človekovih pravic tako določa obveznosti, ki jih morajo države spoštovati. Ko država postane pogodbenica določene mednarodne pogodbe, prevzame obveznosti in dolžnosti po tej pogodbi,« je povedal varuh.
Slovenija je v okviru Združenih narodov pogodbenica sedmih od devetih temeljnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, oziroma petnajstih od skupno osemnajstih mednarodnih pogodb, ki vključujejo oba pakta, temeljne konvencije in izbirne protokole k njim. Določbe posameznih mednarodnih pogodb zavezujejo države pogodbenice na vseh ravneh, pa tudi vse organe države pogodbenice, tako zakonodajalca, kot vlado, sodno vejo oblasti in lokalne oblasti. Posebnost vseh devetih temeljnih mednarodnih pogodb o človekovih pravicah je, da je vsaka ustanovila poseben odbor, ki spremlja njeno izvajanje. Posameznik se lahko na odbore pod določenimi pogoji pritoži le, če se je država predhodno strinjala, da so lahko ti pristojni glede posameznih pritožbenih postopkov. To države storijo z ratifikacijo, s pristopom ali nasledstvom konkretne mednarodne pogodbe. Slovenija je odobrila takšno pristojnost kar šestim odborom, in sicer Odboru za človekove pravice, Odboru proti mučenju, Odboru za odpravo rasne diskriminacije, Odboru za odpravo diskriminacije žensk, Odboru za otrokove pravice in Odboru za pravice invalidov.
»Ob tem pa vendarle obžalujem, da Slovenija ni ratificirala tudi Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, kar bi pomenilo, da bi bilo pritožbe posameznikov zaradi zatrjevanih kršitev omenjenega pakta mogoče obravnavati tudi na Odboru za ekonomske, socialne in kulturne pravice. Pri Varuhu smo k temu že večkrat pozvali vlado in njeno pristojno ministrstvo ter državni zbor, a za zdaj žal na tem področju še nismo zaznali premikov,« je opozoril varuh Svetina.
Varuh je še poudaril, da posamezni pritožbeni postopki ne zagotavljajo le zaščite žrtvam po tem, ko so se kršitve že zgodile, temveč služijo tudi kot ključno orodje za preprečevanje kršitev človekovih pravic. »S svojimi odločitvami v posameznih primerih lahko namreč pogodbena telesa neposredno prispevajo tudi k institucionalnim in vsebinskim spremembam, ki lahko trajnostno vplivajo ne samo na posamezne žrtve, temveč na celotno prebivalstvo,« je še dodal varuh.
Ibrahim Salama, vodja oddelka za mednarodne pogodbe o človekovih pravicah v Uradu Visoke komisarke Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi, je prav tako poudaril, da je pravica posameznikov, da se pritožijo na mednarodne pritožbene odbore, najvišja raven, kjer države omogočajo svojim državljanom in ljudem, ki so na njihovem ozemlju, da se neposredno pritožijo, potem ko so izčrpali pravna sredstva. Poudaril je, da ta možnost ni le dodatna možnost pritožbe, ki dopolnjuje nacionalni sistem, ampak dopušča, da strokovnjaki različnih pravnih ozadij preučijo primer in neposredno upoštevajo državne obveze iz določene mednarodne pogodbe. »To omogoča nekakšno ptičjo perspektivo na isto domnevno kršitev, ne le skozi prizmo nacionalne zakonodaje, temveč v veliki meri z vidika mednarodnega prava. In to zagotovo prinese obogatitev,« je poudaril Salama.
Pomembno je tudi, da s temi mehanizmi država daje politično sporočilo, da želi zaščititi državljane in druge prebivalce, mehanizmi pa omogočajo tudi zapolnjevanje vrzeli v sistemih in s tem k izboljšanju varstva pravic prebivalcev, je še dodal Ibrahim Salama. Nanizal je tudi nekatere primere, v katerih se je mogoče pritožiti na pogodbene mednarodne odbore. Nanje se je mogoče obrniti v zvezi z azilnimi postopki in v primerih, ko obstaja tveganje mučenja. »Primeri begunskega prava, ko so posamezniki lahko deportirani oziroma izgnani iz države, kjer lahko tvegajo svoje življenje ali integriteto, so primeri neposredne pomoči, ki jo ta ukrep lahko daje.« Svoje pravice lahko na ta način uveljavljajo tudi ljudje z invalidnostmi, osebe v primerih nasilja na podlagi spola in drugi, je še dejala Salama.
V okviru seminarja je namestnik varuha in vodja Centra za človekove pravice Miha Horvat, spregovori o pomenu in glavnih značilnostih posameznih pritožbenih mehanizmov pred mednarodnimi pogodbenimi odbori Združenih narodov, Jerneja Turin, svetovalka-analitičarka Centra, pa je predstavila Varuhov kratki vodič o tem kako in kdaj se je mogoče pred temi odbori pritožiti. V panelu o odločanju mednarodnih pogodbenih odborov Združenih narodov sta svoje poglede na omenjene možnosti predstavila tudi dr. Vasilka Sancin, ki je od leta 2018 članica Odbora za človekove pravice Združenih narodov, in dr. Jurij Toplak, ki je bil slovenski kandidat za člana Odbora za pravice invalidov.
