»Humanitarno delo je, nekaj kar družbo izboljšuje. Družbeni učinek se z delom nevladnih in humanitarnih organizacij poveča. Ne smemo jih videti le kot nadomestek tega, kar bi morala početi država,« je ob mednarodnem dnevu humanitarnosti na srečanju s humanitarnimi organizacijami poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina. S predstavniki nevladnih in humanitarnih organizacij je govoril o njihovem delu v času epidemije, v različnih kriznih situacijah, pa tudi pri vse bolj težkih posledicah podnebnih sprememb, na kar letos posebej opozarjajo tudi Združeni narodi.
»Humanitarci bomo svoje poslanstvo opravljali vedno, saj je to naš način življenja, od države pa pričakujemo, da nas pri izvajanju nalog, ki nam jih je zaupala s pooblastili ali projekti, ustrezno finančno in tudi drugače podpre,« so poudarili predstavniki humanitarnih organizacij.
Varuh pričakuje, da bodo odločevalci financiranje nevladnih in humanitarnih organizacij in s tem povezane pogodbene obveznosti uredili sistemsko in ob upoštevanju povsem življenjskih situacij, ne zgolj iz birokratskega zornega kota. »Pomembno je, da so razpisi pripravljeni pravočasno, pogodbe podpisane pred začetkom izvajanja dejavnosti, ne glede na to, kdo v danem trenutku vodi posamezno ministrstvo, izplačila pa izvršena tako, da nevladne in humanitarne organizacije ne bodo v negotovem položaju. Če so prostovoljcem obljubljene nagrade, je treba najti takšne rešitve, da jih ne bremenijo. Takšen način dela je skladen z načelom dobrega upravljanja, h kateremu smo zavezani vsi javni uslužbenci,« je še poudaril varuh Peter Svetina.
Sogovorniki so se strinjali, da bi še večje sodelovanje oz. povezovanje med nevladnimi in humanitarnimi organizacijami okrepilo njihov glas v odnosu z odločevalci ter da bi na ta način lažje in hitreje dosegli spremembe, ki bi ljudi spodbujale še k širšemu vključevanju. Poudarili so še, da bi morala država prostovoljno in humanitarno delo obravnavati kot element družbene odgovornosti in nagrajevati delodajalce, ki zaposlujejo prostovoljce in humanitarne delavce ter jim brez ovir omogočati, da v kriznih časih vršijo svoje poslanstvo.
»Opravljene prostovoljske in humanitarne ure, ki se merijo v deset- ali sto tisočih, so kapital, ki ga družba ne sme zanemariti in ga mora ustrezno spoštovati in upoštevati,« je še poudaril varuh Svetina. V vse pogostejših podnebnih turbulencah, družbenih in zdravstvenih krizah, pa je nujno vlagati tudi v ozaveščanje in izobraževanje prebivalcev, da znajo v pravem trenutku ukrepati tudi sami. »Samopomoč je prvi korak, da je rešitev lahko uspešna oziroma brez hujših posledic,« so se strinjali sogovorniki.
Prostovoljno in humanitarno delo prispevata k večji kvaliteti življenja ljudi, predvsem ranljivih skupin, širita vrednote sodelovanja in humanosti, zato so sogovorniki menili, da je z vključevanjem mladih v prostovoljsko in humanitarno delo mogoče oblikovati družbo, v kateri ne bo nihče pozabljen in v kateri bo vrednota solidarnosti pri vrhu lestvice vrednot.
