»Nujno je razviti in uveljaviti nove okvire človekovih pravic, ki bodo sledili tehnološkemu napredku. Priporočila Združenih narodov o umetni inteligenci, akt Evropske unije o umetni inteligenci in konvencija Sveta Evrope o umetni inteligenci ter človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi, zagotavljajo dragocene smernice za oblikovanje etičnih sistemov umetne inteligence in zaščito temeljnih pravic. Sodelovanje med vladami, tehnološkimi podjetji, civilno družbo in mednarodnimi organi pa je bistveno za vzpostavitev učinkovitega upravljanja in preprečevanje zlorab,« je v vlogi novega predsednika Mediteranskega združenja ombudsmanov (AOM) udeleženkam in udeležencem konference z naslovom Varovanje človekovih pravic v obdobju digitalizacije in družbenih medijev dejal slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina. Kolege je pozval, da kot predstavniki institucij za varstvo človekovih pravic države članice Sveta Evrope pozovejo k podpisu in ratifikaciji konvencije.
Varuh Svetina je zbrane nagovoril že ob otvoritvi konference, ki jo je 25. in 26. septembra v Pafosu na Cipru skupaj z združenjem pripravila komisarka za upravljanje in varstvo človekovih pravic Republike Ciper Maria Stylianou-Lottides. Poudaril je, da je v prepletenosti digitalnega in fizičnega sveta nujno iskati rešitve, ki bodo upoštevale tako pravico do svobode izražanja kot tudi pravico do varstva posameznikovega dostojanstva. Spomnil je na vse večji digitalni razkorak v svetu in potrebne korake k njegovemu zmanjšanju, v panelni razpravi pa poseben poudarek namenil še vprašanju ranljivih skupin v digitalnem prostoru. Ob robu konference sta se sestala tudi Upravni odbor in izredna Generalna skupščina združenja.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v svojem uvodnem nagovoru udeleženkam in udeležencem konference dejal, da družbeni mediji niso postali le orodja za komunikacijo, temveč so pogosto tudi prizorišča, kjer se lahko uveljavljajo, ogrožajo ali kršijo pravice. Na eni strani lahko okrepijo glasove posameznikov, ustvarjajo skupnosti in krepijo položaj marginaliziranih skupin, so pa tudi gojišče dezinformacij, kibernetskega ustrahovanja, sovražnega govora in kršitev zasebnosti. Spomnil je, da so osebni podatki postali dragoceno blago, ki se pogosto zbira, shranjuje in uporablja brez popolnega razumevanja ali soglasja posameznikov. Njihovo zbiranje in zloraba pa predstavljata grožnjo zasebnosti, kar posledično ogroža tudi pravice do svobode, varnosti in samoizražanja. »Bistveno je, da okrepimo okvire, s katerimi bomo zagotovili, da so podatki posameznikov zaščiteni, privolitev posameznikov v uporabo njihovih podatkov pa smiselna in podana na podlagi verodostojnih informacij in znanja ter spoštovana s strani zbirateljev podatkov,« je dejal varuh Svetina. Obenem pa še poudaril, da je treba tudi vprašanja dezinformacij, sovražnega govora in ekstremističnih vsebin obravnavati odločno, hkrati pa zagotoviti, da prizadevanja za urejanje spletnih vsebin ne bodo zadušila zakonitega izražanja ali cenzurirala drugače mislečih. »Iskanje ravnovesja med svobodo izražanja in odgovornostjo za preprečevanje škode ni lahka naloga, vendar zahteva našo pozornost,« je dejal novi predsednik AOM Peter Svetina.
Po njegovem mnenju je nujno obravnavati tudi vse večji digitalni razkorak, saj imajo od tehnološkega in posledično digitalnega napredka mnogi koristi, milijoni po vsem svetu pa ostajajo izključeni, saj nimajo dostopa do tehnologije, izobraževanja ali spretnosti, potrebnih za sodelovanje v digitalnem svetu. »Zagotavljanje enakega dostopa do interneta in digitalnih orodij za vse ljudi ni le vprašanje gospodarskega napredka, temveč tudi človekovih pravic. Če želimo ustvariti resnično pravično družbo, mora biti digitalno vključevanje prednostna naloga,« je poudaril.
V panelni razpravi z naslovom Obvladovanje novih izzivov na področju človekovih pravic v času hitrega razvoja umetne inteligence in drugih tehnologij je varuh Svetina poseben poudarek namenil še vprašanju ranljivih skupin v digitalnem prostoru. Prepričan je, da je mogoče z umetno inteligenco izboljšati mnoga področja življenja, potencialne grožnje in slabosti pa preseči s politikami in orodji, ki posameznikom omogočajo polno sodelovanje v digitalnem svetu. Pomanjkljiva orodja umetne inteligence namreč lahko onemogočijo priložnosti tistim, ki so že tako odrinjeni na rob družbe, zato je v izogib diskriminaciji še v digitalnem svetu potreben strog nadzor in stalno ocenjevanje sistemov umetne inteligence, je še dejal.
Varuh je prepričan, da sta za to potrebna močna politična volja in zavezanost k vlaganju v spodbujanje dostopnosti in podpiranje neodvisnega življenja že v samih skupnostih, bistveno pa je tudi aktivno vključevanje invalidov in njihovih predstavniških organizacij v oblikovanje politik in razvoja sistemov umetne inteligence, da se zagotovi spoštovanje etičnih načel. Mednarodno sodelovanje bo ključnega pomena za zagotovitev, da bo tehnološki napredek koristil vsem, meni varuh.
»Digitalni svet ima ogromen potencial za dobro, vendar je naša odgovornost, da zagotovimo, da bo ostal prostor, kjer bodo človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost zagotovljeni vsem. Skupaj si prizadevajmo za digitalno prihodnost, ki bo pravična, vključujoča in bo spoštovala pravice vsakega posameznika,« je na konferenci na Cipru še poudaril slovenski varuh in predsednik Mediteranskega združenja ombudsmanov Peter Svetina.
* * *
Mediteransko združenje ombudsmanov povezuje več kot 30 držav iz regije z različnimi pristojnostmi v razmerju do organov oblasti. Skupni cilj združenja je ob sodelovanju in izmenjavi izkušenj učinkovito varovati in promovirati človekove pravice v Mediteranu. Slovenski varuh Peter Svetina je bil kot prvi slovenski varuh na čelo združenja izvoljen 3. septembra 2024.
