• Varuh ostro obsoja vsakršno nasilje oziroma jemanje pravice  svoje roke, torej nezakonito ravnanje. Ni sprejemljivo, da kdorkoli razrešuje medsebojne spore z uporabo nasilja. A če do tega pride, so za to pristojne institucije (policija, tožilstvi, sodišče in zapor). V nobenem primeru pa ni dopustno »vzeti pravico v svoje roke«.
• Varuh poudarja, da je za kaznivo dejanje posameznika odgovoren posameznik, in nikakor ne smemo to posploševati na celotno populacijo. Tudi ko so Slovenci vrgli bombo v romskem naselju in ubili dve Romkinji, ki sta bili krivi le tega, da sta Romkinji, nihče ni posploševal, da so ju napadli vsi Slovenci, pač pa določeni posamezniki.
• Varuh opozarja, da je za integracijo Romov in urejanje situacij v tovrstnih primerih odgovorna država, ki pa se celostnemu reševanju romske problematike izogiba. Očiten kazalec ignorance je tudi zavrnitev priporočila v državne zboru, da naj vlada začne z intenzivnejšo akcijo za integracijo Romov v družbo.
• Varuh ponovno opozarja, da država skrb za Rome ne sme prepuščati zgolj lokalnim skupnostim, pač pa mora zasnovati ustrezno strategijo za integracijo Romov in jo »okronati« z zakonom. Osnutek Zakona o romski skupnosti, ki je že pripravljen, je trenutno še v fazi usklajevanja in mora nujno iti skozi javno razpravo, da dobi končno obliko. Prav tako mora biti spremljan z ustrezno strategijo tako na državni kot na lokalni ravni.

Varuh je v reševanje romske problematike že ves čas vključen na več načinov: razrešuje konkretne pritožbe s strani Romov in neromov, spodbuja lokalne skupnosti za boljše komuniciranje med različnimi stranmi, predvsem pa spodbuja državo, da resno začne z reševanjem romske problematike ne le s policijo in represivnimi organi, ampak z odpravljanjem kulturnih, socialnih, izobrazbenih, zaposlitvenih in drugih vzrokov za konflikte.

Ponavadi Varuh, če zazna ali je seznanjen z nesoglasji med lokalnim prebivalstvom, opravi poizvedbo tako pri organih, katerim se očita nepravilno ravnanje, kot tudi pri organih, ki bi s svojimi pristojnostmi lahko vplivali na rešitev. Ob tem vedno skušamo pridobiti tudi vpogled v širše razmere na prizadetem področju, npr. v varnostno oceno in bivalne razmere, v komunalno, prostorsko-ureditveno in ekološko problematiko ter potrebe občanov. Rešitve pogosto nakaže šele celovita slika.