Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je 15. 4. predal poročilo o svojem delu za leto 2003 predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju. Ta mu je zagotovil, da ga bodo poslanci obravnavali predvidoma na zadnji seji parlamenta v tem mandatu, predvidoma julija. Odbor za notranjo politiko pa naj bi o njem razpravljal predvidoma enkrat v maju, je na srečanju ob predaji povedal njegov predsednik Makismilijan Lavrinc.
Varuh bo letno poročilo 20. 4. predal še predsedniku vlade Antonu Ropu, dan kasneje pa tudi predsedniku države Janezu Drnovšku.
Poročilo za leto 2003, ki je samo en vidik sodelovanja z javnostmi, je tokrat nekoliko obsežnejše zaradi podrobne obdelave problematik in števila primerov, s katerimi se pri svojem delu srečujemo in s pomočjo katerih naj bi se ljudje naučili sami razreševati svoje težave in se izogibali kršitev, je ob uvodu v predstavitev vsebine povedal varuh. Ob predstavitvi sodelovanja z javnostmi je najavil še izid nekoliko lažje publikacije brezplačnega biltena Varuh, ki pa je usmerjena predvsem javnostim, katerih poročilo ne doseže. Ta bo v svoji drugi številki »evropsko« obarvana zaradi vstopa v EU.
V lanskem letu je bilo očitno, da človekove pravice niso same po sebi dane in neogrožene in da je treba nenehno biti na preži in jih varovati, je povedal varuh. Ocenil je, da je bil en največjih problemov izbruh nestrpnosti ob problematiki izbrisanih in džamije. Primera seveda nista osamljena, sta trenutno samo najbolj vidna, meni varuh. Ob tej priložnosti je znova poudaril, da Slovenija potrebuje neodvisno institucijo, ki bi se ukvarjala z diskriminacijo in se trudila podirati zidove, ki jih okoli drugih in drugačnih gradijo nekateri.
V nadaljevanju je predstavil vsebino poročila po področjih in ugotovil, da kakšnih hujših ekscesov lani ni bilo, saj določene teme, kot so vprašanje tujcev, državljanstva, dencionalizacije, ipd. izzvenevajo. Sprejetih je bilo nekaj zakonov, za katere varuh upa, da bodo delovali v praksi. Odločanje v javni upravi v razumnem roku je boljše kot v sodstvu.
Varuh je med drugim opozoril na še vedno neizvršenih 10 odločb ustavnega sodišča, posebej izpostavil »nečloveško dolgo urejanje« razmer na področju duševnega zdravja in spregovoril o problemu pritožb znotraj nekaterih združenj kot so odvetniki, notarji, zdravniška zbornica. Ta združenja si vse prepogosto prizadevajo le za zaščito članov združenja, namesto za zaščito ugleda združenja, meni varuh.
Z veseljem je izpostavil, da Odbor ZN za spremljanje uresničevanja Konvencije o otrokovih pravicah povzema varuhove ugotovitve in stališča, da pa na področju otrokovih pravic še zmeraj ostaja pereč problem nasilje v družini, kjer se kljub srečanjem lansko leto na zakonskem področju še ni nič premaknilo. Poudaril je še problem dolgotrajnosti postopkov pri izvršbah v primerih preživnin (nekaj manj pri stikih) in izrazil strah, da ne bi drugo leto poročal o dolgotrajnih postopkih pri dodeljevanju otrok, saj bodo po novem o tem odločala (z zaostanki preobremenjena) sodišča in ne več centri za socialno delo. Varuh se še zavzema, da bi odločanja o problematiki otrok pristalo na prednostno-prednostni listi sodišč, saj tudi zdajšnja prednostna lista lahko pomeni zaostanek.
Varuh je še izpostavil odgovornost politikov in javnih delavcev pri dajanju javnih izjav, ki včasih mejijo ali zaidejo že na področje nestrpnosti. Izrazil pa je tudi mnenje, da je v primerjavi z drugimi državami področje človekovih pravic na zadovoljivi ravni, ne moremo pa biti z obstoječim stanjem nikakor zadovoljni, saj si je treba nenehno prizadevati za odpravo kršitev na vseh »odprtih« področjih in paziti, da ne bi prihajalo do novih.