Namestnik varuhinje človekovih pravic Ivan Šelih se je v torek, 3. 4. 2018, udeležil slovesnosti ob otvoritvi Uprave za probacijo, ki je potekala v prostorih probacijske enote v Celju.
Varuh človekovih pravic RS začetek delovanja probacijske službe pozdravlja, saj pričakuje, da bo tudi njeno delovanje pripomoglo k pogostejši rabi alternativnih sankcij in s tem k zmanjšanju števila zaprtih oseb. Slovenija se je tako končno priključila državam, ki namenjajo posebno skrb, da izvrševanje kazni poteka (tudi) v skupnosti, namesto le v zaporu.
Prvi odstavek 2. člena Zakona o probaciji probacijo opredeljuje kot "izvrševanje pogojne obsodbe z varstvenim nadzorstvom, dela v splošno korist kot načina izvršitve kazni zapora ali denarne kazni ter hišnega zapora na podlagi sodne odločbe po kazenskem zakoniku, pogojnega odpusta z varstvenim nadzorstvom na podlagi odločbe komisije za pogojni odpust po kazenskem zakoniku, dela v splošno korist v postopku poravnavanja ali pri odloženem pregonu, naloge odprave ali poravnave škode pri odloženem pregonu na podlagi sklepa ali sporazuma državnega tožilca po zakonu, ki ureja kazenski postopek."
Probacija se izvršuje v skupnosti in vključuje omejitve sovobde z naloženimi pogoji in obveznostmi. Izvaja jo Uprava Republike Slovenije za probacijo, ki je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Stavljajo jo centralna enota v Ljubljani in probacijske enote po Sloveniji, med drugim tudi v Celju. Za osebe, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, je probacija usmerjena v pomoč, varstvo ali nadzor oseb z namenom zmanjšanja ponovitve kaznivega dejanja in uspešnega vključevanja v družbo.
Uprava Republike Slovenije za probacijo s strokovno obravnavo osebam, ki so v probacijo vključene po kazenskem zakoniku, nudi pomoč pri identifikaciji vzrokov, ki so vplivali na storitev kaznivega dejanja, pri njihovem odpravljanju, pomoč pri razreševanju osebnih stisk in težav, pomoč pri urejanju življenjskih okoliščin in vzpostavljanju sprejemljivih oblik vedenja. Strokovna obravnava lahko vključuje tudi spremljanje vedenja oseb v različnih življenjskih okoljih z namenom prepoznavanja in odpravljanja tistih oblik vedenja, ki ovirajo uspešno vključevanje v družbo.
