Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel nekaj pobud, iz katerih je mogoče razbrati zaskrbljenost zaradi neuradnih načrtov Občine Škocjan v zvezi z zemljišči romskega naselja v Dobruški vasi. Pobudniki so prestrašeni spričo groženj o preselitvi in o »vaških stražah«, ki naj bi bile (tudi z nasiljem) pripravljene pospremiti skorajšnjo prisilno izselitev prebivalcev romskega naselja Dobruška vas.
Varuh opozarja, da bi prisilna izselitev pripadnikov romske skupnosti iz njihovih (čeprav nelegalnih) bivališč, pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Vsak posameznik si lahko skladno z 32. členom Ustave RS prosto izbere kraj bivanja, obenem pa ga nihče ne more siliti, naj se preseli oziroma spremeni bivališče. Ustava Romski skupnosti v Republiki Sloveniji zaradi njene zgodovinske zapostavljenosti in odrinjenosti na rob družbe poleg splošnih pravic, ki gredo vsem, v 65. členu zagotavlja še posebne pravice. Te priznava tudi Zakon o romski skupnosti v RS (ZRomS-1), ki je bil pripravljen z namenom uspešnega vključevanja v družbo. Na njegovi podlagi je vlada sprejela Nacionalni program ukrepov za Rome 2010-2015 (NPUR), s katerim so določene obveznosti in naloge ministrstev, drugih državnih organov ter organov samoupravnih lokalnih skupnosti, med drugim zlasti tudi na področju urejanja prostorske problematike in izboljšanja bivanjskih razmer. NPUR občinam nalaga pravno in komunalno ureditev obstoječih naselij in ne predvideva možnosti, da bi problematiko nelegalnih romskih naselij reševali z izselitvijo prebivalcev.
Glede prisilnih izselitev Romov iz njihovih nelegalnih naselij bi posebej opozorili tudi na novejšo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice in temeljne svoboščine, ki je v zadevi Yordanova in drugi proti Bolgariji opozorilo na pomen pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Sveta Evrope. Če odločitev kratko povzamemo, je po mnenju sodišča prisilna odstranitev iz nezakonito zasedene zemlje v nasprotju z 8. členom konvencije, kadar bi bila s tem prizadeta skupina družbeno neprivilegiranih prebivalcev, ki je bila na nekem zemljišču dalj časa tolerirana.
Po mnenju Varuha bi bila izselitev pripadnikov romske skupnosti dopustna, če bi se prizadeti s tem strinjali. Pri tem je pomembno, da bi bila njihova morebitna privolitev podana prostovoljno in na podlagi celovite informacije o postopku, terminskih okvirih ter pravnih posledicah preselitve. Morebitna preselitev bi morala biti izvedena zakonito in v skladu z najvišjimi standardi mednarodnih organizacij s področja človekovih pravic.
Skladno z zgoraj zapisanim stališčem je Varuh županu občine Škocjan Jožetu Kaplerju v pismu predlagal, da nemudoma stopi v stik s prebivalci romskega naselja Dobruška vas ter jim pojasni načrte občine v zvezi z ureditvijo romskega naselja.
S svojimi stališči je Varuh seznanil državno sekretarko v kabinetu predsednice vlade Tamaro Vonta in vodjo Službe za narodnosti Stanka Baluha. Predlagal je, da naj vladni organi ocenijo resnost varnostnih razmer v občini in preučijo možnosti, da bi s potrebnimi ukrepi za ureditev razmer na podlagi tretjega odstavka 5. člena ZRomS-1 na območje občine Škocjan posegla Vlada RS.
