Varuh človekovih pravic RS (Varuh) ob nedavni smrti zapornika v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor podaja naslednja pojasnila o svoji vlogi pri nadzoru zaporov.
Varuh zagotavlja stalen (zunanji) nadzor v zaporih (poleg vseh drugih nadzornikov) preko obravnav pobud, obiskov in obiskov v vlogi izvrševanja nalog in pooblastil državnega preventivnega mehanizma (o tem so zapisi tudi na spletu). V letu 2012 smo na primer v vlogi državnega preventivnega mehanizma opravili 9 obiskov ustanov, kjer so nameščene osebe, ki so na prestajanju kazni zapora oziroma priporniki (8 zavodov za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) in Prevzgojni dom Radeče), poleg tega pa tudi več obiskov, v katerih smo preverjali navedbe pobudnikov.
Naša ocena odnosov med pazniki in zaporniki je relativno dobra - v tej zvezi npr. zaradi očitkov grdega ravnanja namreč prejemamo le redke pritožbe oz. pobude, pa tudi med našimi obiski v tem pogledu ne slišimo veliko pritožb, prej pohvale. Nekaj pobudnikov se je v letu 2012 vendarle pritožilo tudi zaradi odnosa osebja ZPKZ do njih ter osebju očitalo različne nepravilnosti, tudi neprimerno komunikacijo.
V komunikaciji s pristojnimi poudarjamo potrebo, da zaposlene redno opozarjajo na zavezo korektnega ravnanja (tudi na besedni ravni), ter da morajo vsako tovrstno prijavo obravnavati ter ustrezno in odločno ukrepati. Dejstvo je, da se npr. mladost in druge osebne okoliščine posameznih zaprtih oseb lahko odražajo tudi v njihovih neustreznih reakcijah v razmerju do osebja ZPKZ. Zato mora biti osebje skrbno izbrano in usposobljeno, da s primernim komuniciranjem in človeškim odnosom te napetosti zmanjša ter tako prispeva k boljšemu vzdušju in varnosti tako obsojencev kot zaposlenih.
Vse morebitne navedbe obsojencev oz. pripornikov skrbno preverjamo (v nekaterih primerih tudi z obiski) pri pristojnih organih, zlasti pri Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij - UIKS oziroma v ZPKZ in nato na podlagi naših ugotovitev uporabimo možnosti, ki jih ima Varuh.
Poudarjamo, da med obiski državnega preventivnega mehanizma vedno tudi preverjamo kolikokrat in kako so bila uporabljena prisilna sredstva ter kako o tem v zavodih vodijo evidenco. Pravosodni policisti smejo seveda prisilna sredstva uporabiti le, če je to res nujno in so podani zakoniti razlogi. Uporabiti smejo le tista prisilna sredstva in v takšnem obsegu, da lahko z najmanjšimi škodljivimi posledicami za prizadeto osebo opravijo svojo nalogo. Takoj, ko je oseba, zoper katero se prisilna sredstva uporabi, obvladana in pod nadzorom, pa ni več nobenega opravičila za kakršnokoli uporabo sile. Tu je zato še kako pomemben nadzor nad vsako uporabo prisilnih sredstev.
Včeraj smo o tem primeru na srečanju že dobili pojasnilo generalnega direktorja URSIKS-a Dušana Valentinčiča, prav tako smo zahtevali še pisno poročilo o dogodku. Ko bomo prejeli zahtevani odgovor se bomo tudi odločili o nadaljnjih morebitnih potrebnih ukrepih.
