V zvezi z odgovorom, ki ga je na 9.redni seji Državnega zbora Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanca Mirana Potrča podal minister Janez Drobnič, je treba pojasniti, da minister očitno slabo pozna temeljna izhodišča delovnopravne zakonodaje, še posebej pa zakonodajo, ki ureja plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon namreč ne določa zakonske domneve, ki jo je navedel minister, po kateri naj bi se štelo, da se delavec strinja z neplačanimi prispevki, če ne ugovarja zoper obračunski list. Varuh človekovih pravic je že večkrat opozoril na problematiko, zato tokrat poudarja le dejstvo, da nikakor ni mogoče soglašati s stališčem, da tisti, ki ne ugovarja, s tem molče drugemu pritrjuje. To (sporno) domnevo bi lahko uporabili le v primeru, če bi bila izrecno navedena v zakonu, v tem primeru pa bi bila nesmiselna možnost prijave inšpekciji, temveč bi bil smiseln le sodni spor, kjer bi lahko takšno domnevo izpodbijali. Ker je delavec vsekakor šibkejša stranka pogodbe o zaposlitvi, nanj ni mogoče prevaliti odgovornosti za pravilnost finančnih obračunov, temveč bi moralo veljati obratno: delodajalec mora biti pri obračunu in izplačilu (bruto) plač še posebej pazljiv in natančen, saj gre sicer za kaznivo ravnanje tako pravne osebe kot njene odgovorne osebe, ki je odredila  takšen goljufiv način obračuna ali izplačila bruto plače. Menimo, da gre v primeru neplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za znake kaznivega dejanja Kršitve pravic iz socialnega zavarovanja iz 209. člena kazenskega zakonika. Za storilca je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do enega leta, za pravno osebo pa zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (Ur. list RS, št. 98/04-uradno prečiščeno besedilo) določa denarno kazen do 75.000.000 SIT ali plačilo do stokratnika povzročene škode.

Posebej pa še enkrat opozarjamo, da problem obračunanih pa neplačanih prispevkov ni le v upoštevanju zavarovalne dobe, temveč tudi v obračunski osnovi za sporno obdobje: če za sporno obdobje ni poznana višina plače, od katere so bili obračunani in plačani prispevki delavcu tudi ni mogoče ugotoviti zavarovalne osnove in torej ZPIZ ne ve, kakšno pokojnino naj izračuna. Zato ni dopustno bremena dokazovanja višine osnove in plačanih prispevkov prelagati na delojemalca, temveč mora država s svojimi instrumenti zagotoviti spoštovanje zakonodaje in sankcioniranje kršilcev, ne pa si izmišljati izgovorov in zmanjševati njihovo odgovornost.

Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic