Varuh človekovih pravic RS (Varuh) ob svetovnem dnevu duševnega zdravja opozarja na še vedno neuresničeno obvezo Vlade RS, da v enem letu od uveljavitve Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), to je do 12. 8. 2009, pripravi nacionalni program varovanja duševnega zdravja, ki bi moral med drugim vsebovati strategijo razvoja varovanja duševnega zdravja in akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja. Na nujne spremembe in dopolnitve, ki jih terja tudi odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-294/12-20 z dne 10. 6. 2015 že nekaj časa čaka tudi ZDZdr.
Varuh je nedavno s posebnim poročilom okrepil opozorila vladi, naj že končno uresniči njegovo priporočilo in sprejme potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili ustreznejše neprostovoljno nastanjevanje in obravnavo oseb z duševnimi motnjami v (posebne) socialno varstvene zavode (SVZ) po določbah ZDZdr, vključno s spremembami in dopolnitvami ter prilagoditvami zakonskega okvira (tako Zakona o socialnem varstvu kot ZDZdr). Priporočil je tudi, naj kratkoročno poskrbi za ustrezne prostorske zmogljivosti v SVZ in za zadostno število osebja, ki bo lahko zagotavljalo ustrezne socialnovarstvene storitve. Posebno poročilo je že bilo deležno prvih obravnav, Varuh upa na končno uresničenje priporočila.
Opozarjamo, da se prav pri skrbi za duševno zdravje prebivalcev kaže pravi obraz družbe. Ljudje z oviranostmi na področju duševnega zdravja ali intelektualnih sposobnosti so še vedno prevečkrat diskriminirani, stigmatizirani in zatirani tudi v današnjem času. Prepoznavanje in sprejemanje duševnih bolezni, pravilno ravnanje z osebami, ki so obolele, zadostna strokovna pomoč tem osebam in tudi njihovim svojcem, ter razmere v katerih naj bi bivali ljudje z duševnimi boleznimi, so izzivi sedanjosti in prihodnosti. Bolezni duha ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi. Prav tako povečuje tveganje za duševne bolezni revščina. Vedno več pobudnikov Varuhu piše, da so v situaciji, iz katere ne vidijo več izhoda. Potrebovali bi psihiatrično oziroma psihoterapevtsko pomoč, ki pa povsod v Sloveniji nista enako dostopni, psihoterapija pa ni niti normativno urejena.
Tik pred začetkom delovanja naj bi bil posebni oddelek za zdravljenje otrok, ki potrebujejo intenzivno pedopsihiatrično zdravljenje pod posebnim nadzorom. Varuh pričakuje njegovo skorajšnje odprtje. Tako se otroci ne bi zdravili več skupaj z odraslimi, kot je bilo to doslej. Vsakršno nadaljnje zavlačevanje ureditve položaja teh otrok je nedopustno.
Varuh je v okviru svojih pristojnosti že od začetka delovanja forenzične enote na UKC Maribor ugotavljal, da je področje izvajanja teh varnostnih ukrepov normativno prešibko, zato je tudi sam vlagal veliko napora za čimprejšnjo odpravo pomanjkljivosti na tem področju. Leta 2016 je bil končno sprejet Pravilnik o izvrševanju varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu in obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, kar smo kljub nedopustni zamudi pri njegovi pripravi, pozdravili. Vendar pa ugotavljamo, da delovanje te enote normativno še vedno ni v celoti urejeno.
Opozarjamo tudi na velik pomen nevladnih organizacij, ki pomagajo osebam z motnjo v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Tudi institut zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja ocenjujemo kot nujen in ustrezen.
Ključni elementi duševnega zdravja družbe so izobraževanje in ozaveščanje ob ustreznem podpornem sistemu obolelim in njihovim svojcem, zato Varuh vseskozi spodbuja tudi izobraževanje različnih deležnikov (odvetnikov, sodnikov in drugih), ki se ukvarjajo z osebami s težavami v duševnem zdravju. Spodbudno je, da so zaživeli Dnevi duševnega zdravja, ki so se letos zgodili že drugič. Posvečeni so bili mladostnikom s težavami v duševnem zdravju, kar je pereč družbeni izziv.
Varuh pričakuje, da se po finančni krizi ne bo več varčevalo na plečih najranljivejših - to so tudi osebe s težavami v duševnem zdravju - pač pa bo premike pri varovanju njihovih pravic potrebno pospešiti in skrb zanje okrepiti.
