Socialnovarstveni zavod Dornava z različnimi programi izobraževanja in usposabljanja, zdravstvenim varstvom, nego in rehabilitacijo, psihološko in socialno obravnavo ter drugimi socialno varstvenimi procesi skrbi za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju.
»Danes smo nenajavljeno prvič, a ne zadnjič. S podobnimi obiski bom z ekipami sodelavcev proaktivno nadaljeval tudi v prihodnje, ker lahko le prek dela na terenu popolnoma oceniš dejanske razmere. V nekaterih socialno-varstvenih zavodih so boljše, v nekaterih slabše,« je povedal varuh Svetina. Poudaril je, da je treba opozarjati na slabe prakse, ki terjajo urgentne prijeme in spremembe na bolje ter izpostavljati dobre, iz katerih se lahko učimo in so lahko za zgled.
Ob koncu obiska zavoda Dornava je Peter Svetina ocenil, da delo z uporabniki poteka na visokem strokovnem in človeškem nivoju. Hkrati je opozoril, da so zmogljivosti zavoda docela zapolnjene. V zavodu je trenutno 445 uporabnikov, za katere poleg prostovoljcev skrbi 420 zaposlenih, za sprejem novih pa so izjemno dolge čakalne dobe. Trenutno imajo na čakalni listi 70 ljudi, med katerimi so trudi otroci. »Koncentracija je na nekaterih mestih pretirana in že meji na getoizacijo,« je poudaril Svetina in zato znova pozval vlado ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da uresniči zgodbo deinstitucionalizacije. Kot je dejal, so v Dornavi vsi pogoji za to, saj je s svojimi stanovanjskimi skupinami na tem področju primer dobre prakse.
Omenjeni zavod ima na matični lokaciji v Dornavi deset od skupno 17 enot. Ostale so še na Ptuju, v Mariboru in Ormožu. "V Dornavi je okoli 180 oseb, skupno pa jih imamo v obravnavi 445,« je pojasnila direktorica Ida Jurgec, ki se prav tako zavzema za večjo razpršitev programov. »Nekaj korakov smo sami že naredili v tej smeri in pokazali so se za izredno dobre,« je dejala.
Od leta 1999, ko je bila ustanovljena prva stanovanjska skupina v stanovanjskem bloku v Dornavi, izvajajo program življenja v integriranih stanovanjih. Kot je povedala direktorica, je za osebe s posebnimi potrebami takšen način bivanja potrditev njihove odraslosti, podelitev avtonomije in zaupanja, ki omogoča boljšo oceno kakovosti lastnega življenja. Hkrati to pomeni večjo lastno odgovornost pri odločanju o sebi in stopanju v komunikacijo z okoljem pri zadovoljevanju osebnih potreb.
»Življenje v integriranih stanovanjih je model, ki v zavodu pomeni razvojni cilj za preprečevanje institucionalizacije odraslih oseb s posebnimi potrebami ter izvajanje postopnega izseljevanja naših uporabnikov iz institucije,« so poudarili v zavodu.
Sicer pa je varuh človekovih pravic Svetina ob današnjem obisku opozoril tudi na dejstvo, da so v takšnih zavodih nameščene osebe z različnimi težavami. »Za vse vrste populacij, ki smo jih videli, je dobro poskrbljeno, v zavodu se trudijo po svojih najboljših močeh. Je pa dejstvo, da prihaja do mešanja populacij, a to ni stvar zavoda, ampak stvar odločevalcev oziroma tistih, ki še niso uredili razmer,« je dejal.
Gre za prvi nenajavljen obisk na terenu v mandatu varuha Svetine, s katerimi bo po napovedih nadaljeval tudi v prihodnje. Kot je dejal, želi s takšnimi obiski preverjati dejansko stanje. »Z obiski želimo opozoriti institucije, ki jih obiščemo, na morebitne sume kršenja človekovih pravic, po drugi strani pa jih želimo na tak način tudi okrepiti in podpreti pri njihovem delu,« je povedal.
