V izolskem domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (ZDSSS) so se ta konec tedna zbrali Slepi in slabovidni intelektualci (SSI), ki so spregovorili o svoji organiziranosti ter načrtih dela za prihodnje leto. "Boljše Zveze nam ne morejo dati ne država ne sistem ali politika, lahko si jo ustvarimo le sami," je prepričan predsednik SSI Tomaž Wraber, ki je tokrat k srečanju povabil varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka.

"Moja naloga je reševati težave," je Matjaž Hanžek začel srečanje, ki se je kmalu spremenilo v poltretjo uro sproščenega pogovora o težavah slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju. "Pozivam ljudi, da se pritožujejo. To je edina pot, da se kaj uredi. Težave najprej poskušam urediti s strpnim dialogom, če to ne zaleže, zagrozim z novinarsko konferenco, če pa še to ne pomaga, grem v javnost," je svoj način dela na kratko opisal varuh človekovih pravic in na željo udeležencev spregovoril tudi o tem, kaj so človekove pravice ter kaj lahko invalidi oziroma slepi pričakuj ejo in dosežejo, kadar so jim kratene. "Na splošno gledano je v invalidskih organizacijah največ konfliktov znotraj njih samih. Pritožb glede drugih skoraj ni, le med invalidi samimi. Skupina ljudi, ki bi morala sodelovati, se ne razume, državni organi pa si manejo roke, saj jim potem ni treba delati," je ugotavljal Hanžek in pojasnil, da varuh lahko le nadzira delo državnih inštitucij, ne more pa delati namesto njih. Pojasnil je tudi, da iz urada za invalide nasploh ni pritožb. "Kar ne pomeni, da je kršitev pravic invalidov zares malo. Menim, da so pravice še najbolj kršene na tistih področjih, kjer je najmanj prijav," je dejal varuh, ki ugotavlja, da je pri ljudeh, ki so jim kršene pravice, največja težava strah, da potem ne bi bilo še huje. Za najbolj repr esivni organ pa je označil šolstvo.

Predsednico staršev slepih in slabovidnih otrok, ki je prepričana, da so njihovim otrokom kršene pravice, je zanimalo, kaj in kako lahko ukrepajo. Z varuhom sta se dogovorila, da se natančneje pogovorita še ta teden. Varuh namreč težav in zakonodaje invalidov ne pozna podrobno, zato tudi zbranim ni mogel natančneje odgovarjati in svetovati v zvezi s šikaniranji slepih pri delu, s težavami s psi vodniki, z obračunanim DDV na osnovne pripomočke, o dodatnem zavarovanju inv alidov... "Prišel sem odpirat, ne zapirat vprašanja. Značilno zame je, da se vtaknem v stvari, ki jih zakon ne prepoveduje, ne pa v tiste, ki jih zakon dovoljuje," je Hanžek spodbujal, naj mu o svojih težavah tudi pišejo, saj bo tako laže urejal stvari. Potarnali so še o tem, da v nobenem zakonu ni zapisano, da je slep človek invalid in imajo zaradi tega težave. "Velika diskriminacija je glede na vrsto, čas in vzrok invalidnosti," se je pritožil predsednik ZDSSS Brane But . Strinjali so se, da bi potrebovali krovni zakon, ki bi ščitil invalide, saj se sicer z različnimi zakoni z njimi lahko manipulira.

vir. Dnevnik, 19. 11. 2001