Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti člena kazenskega zakonika, ki jo je na US vložil varuh človekovih pravic. Ta je zahteval oceno ustavnosti člena, ki bi lahko izenačeval hišni pripor in odvzem prostosti pri vštevanju v izrečeno kazen zapora, saj naj bi na tem področju obstajala pravna praznina. Varuh človekovih pravic se je ob tem skliceval na štiri primere, a je ustavno sodišče ugotovilo, da se tri od njih v ničemer ne nanašajo na problematiko razmerja med hišnim priporom in priporom, zato predlagatelj ni izpolnil procesnega pogoja v smislu legitimacije varuha človekovih pravic za izpodbijanje zakonskega člena.

 Varuh človekovih pravic v svoji zahtevi ugotavlja, da obstaja glede vštevanja hišnega pripora v izrečeno kazen pravna praznina, saj kazenski zakonik načina vštevanja hišnega pripora ne določa izrecno. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da se njegove določbe o priporu smiselno uporabljajo tudi glede vštevanja hišnega pripora, čeprav zakon teh določb sploh ne vsebuje. Zato naj bi šlo pri tem za protiustavno praznino, ugotavlja varuh človekovih pravic. Če se torej določba kazenskega zakonika v povezavi z določbo zakona o kazenskem postopku razlaga tako, da je dan hišnega pripora pri vštevanju v kazen enak dnevu pripora, je to po mnenju varuha človekovih pravic v nasprotju z ustavnim načelom enakega varstva pravic in ustavnim načelom enakosti pred zakonom. To namreč prepoveduje različno obravnavati enako, zahtevo po presoji ustavnosti pojasnjuje varuh človekovih pravic. Na njegovo zahtevo so sicer že odgovorili državni zbor, vlada in ministrstvo za pravosodje, ki omenjeni zahtevi nasprotujejo.

Ustavno sodišče o ustavnosti kazenskega zakonika ni presojalo, saj so se ustavili pri procesnih pogojih, ki bi jih varuh človekovih pravic moral izpolnjevati za izpodbijanje člena kazenskega zakonika. Zakon o ustavnem sodišču namreč določa, da lahko varuh vloži zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti posameznega predpisa le v zvezi z zadevo, ki jo obravnava. Varuh pa se v tokratni zahtevi sklicuje na štiri primere, od katerih se trije v ničemer ne nanašajo na problematiko razmerja med hišnim priporom in priporom. Zato pobudnik ni izpolnil procesnega pogoja v smislu legitimacije varuha človekovih pravic za izpodbijanje določbe kazenskega zakonika, je sklenilo ustavno sodišče.

 Za sklep o zavrženju zadeve pa ni glasovala predsednica ustavnega sodišča Dragica Wedam Lukič, ki je pojasnilo za takšno ravnanje navedla v odklonilnem ločenem mnenju. Wedam Lukičeva pojasnjuje, da se je ustavno sodišče z vprašanjem, pod kakšnimi pogoji je mogoče varuhu človekovih pravic priznati legitimacijo za vložitev zahteve za oceno ustavnosti, že ukvarjalo. Ko je namreč varuh leta 1999 vložil zahtevo za oceno ustavnosti člena notarske tarife, tudi ni mogel dokazati, da se je nekdo pritožil prav zaradi izpodbijane določbe, pa je ustavno sodišče štelo, da imajo konkretni primeri zvezo z izpodbijano določbo. Tokrat pa je sodišče besedno zvezo "v zvezi" razumelo precej bolj ozko, ugotavlja Wedam Lukičeva. Ker iz obrazložitve ni razvidno, zakaj se je ustavno sodišče tokrat odločilo za ožjo razlago, predsednica ustavnega sodišča za sklep o zavrženje zahteve ni glasovala.