Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek – Travnik se je včeraj, 12. 6. 2012, udeležila konference o položaju romske skupnosti na Dolenjskem, ki so jo kot uvod v 1. romski tabor na Dolenjskem v prostorih novomeškega Razvojno izobraževalnega centra priredili tamkajšnji romski društvi Romano veseli in Cigani nekoč, Romi danes.

Udeleženci so uvodoma ugotavljali, da je ureditev bivalnih razmer dolenjskih Romov temeljno vprašanje sobivanja z njimi.

Varuhinja je ob tem opozorila, da konec maja v državni zbor vložila posebno poročilo na to temo, v katerem med drugim ugotavlja, da so tamkajšnje občine premalo dejavne, zaradi česar je položaj dolenjske romske skupnosti še posebej težaven.

Varuh v posebnem poročilu predlaga, da naj država bolj odločno poseže v urejanje omenjene problematike. V navedenem poročilu so opisali tudi težave sosedov romskih naselij, je poudarila varuhinja.

Ob politični volji je recept za rešitev sedanjega stanja enostaven, saj je na podlagi veljavnih zakonov in s pozitivno diskriminacijo možno občinam ter romski skupnosti pomagati, da pridobijo lastništvo nad določenimi območji, zanje uredijo gradbeno dokumentacijo in si uredijo bivalne zamere, je še povedala varuhinja.

Kot je dejal minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič, se večina nelegalnih dolenjskih romskih naselij nahaja na kmetijskih zemljiščih, zaradi česar bo treba do spremembe njihove namembnosti zavzeti določeno stališče. Hkrati bo treba z vladno službo za lokalno samoupravo zagotoviti pogoje za ureditev infrastrukture omenjenih romskih naselij, je dodal.

Vlada se bo morala opredeliti tudi glede največjega novomeškega romskega naselja Žabjak, kjer imajo probleme že s samim zemljiščem, ki je v lasti ministrstva za obrambo, je dodal. Država, občina in krajani pa se bodo morali čim prej dogovoriti za prenos lastništva na občino, ki bo nato odgovorna za ureditev sobivanja, je povzel Bogovič.

Novomeški župan Alojzij Muhič se je na težave, ki jih prinaša ureditev novomeškega Žabjaka odzval s pojasnilom, da je občina Brezje oz. novejšo polovico omenjenega naselja že začela urejati, stari del Žabjaka pa zaradi neurejenega lastništva niso mogli uvrstiti med zazidalno območje.

Pri sprejemanju novega predloga sprememb za občinski prostorski načrt je opozoril na nasprotovanje krajevne skupnosti Bučna vas in tamkajšnje civilne pobude, kar zadevo dodatno zapleta. Država pa bi lahko, če bi to želela, zaplet rešila z državnim prostorskim načrtom, za katerega soglasje lokalne skupnosti ni nujno potrebno, je še pojasnil Muhič.