Urad varuha človekovih pravic je v letošnjih prvih enajstih mesecih v preučitev prejel 2898 pobud, kar je približno za šest odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je na naslov ombudsmana prispelo 3.073 pobud. Posebno opazen je upad pobud od avgusta dalje (vsak mesec približno 40 odstotkov), kar je po besedah varuhovega namestnika Aleša Butale povezano tudi s prenehanjem dela zadnjega ombudsmana Iva Bizjaka, ki mu DZ julija ni potrdil drugega šestletnega mandata varuha človekovih pravic. "Kar kaže tudi na to, da je pomembno, kdo predstavlja institucijo ombudsmana, saj javnost bolj zaupa konkretnim osebam kot institucijam, je na današnji novinarski konferenci povedal Butala.

V letošnjem letu je število pobud ombudsmanu naraslo na področju sodnih in policijskih postopkov, socialne varnosti in stanovanjskih zadev, zmanjšalo pa se je število pobud na področju ustavnih pravic, delovno-pravnih zadev, upravnih zadev, okolja in prostora ter gospodarskih javnih služb. Po mnenju predstavnikov ombudsmanovega urada se nekateri državni organi zatekajo v pasivnost ali pa ravnajo neustrezno, mnogo vprašanj še ni dokončno urejenih na področju predpisov, večkrat pa ugotavljajo tudi različno odločanje državnih organov v enakih zadevah. Posebno pereč problem še vedno predstavljajo sodni zaostanki, po podatkih varuhovega urada pa v Sloveniji obstaja tudi nasilje nad otroci, ki je problematično, ker pri reševanju teh težav zaznavajo mnogo obotavljanja pred posredovanjem pri centrih za socialno delo. Del pobud povezanih s policijskimi postopki se nanaša na delo policistov in prekoračitve pooblastil, predvsem prekomerno uporabe fizične sile. Ob tem Butala opozarja policijo na sorazmernost pri uporabi sile, čeprav je po drugi strani po njegovih besedah veliko takšnih pobud tudi neutemeljenih.

Butala je poleg tega predstavil nekaj konkretnih primerov, v katerih je urad varuha večinoma uspešno posredoval, spregovoril pa je še o nekaterih dejavnostih urada. Tako so predstavniki urada v zadnjih treh mesecih obiskali upravno sodišče, okrajni sodišči v Mariboru in Idriji, zavod za prestajanje kazni zapora v Novem Mestu, opravili so pregled prostorov za pridržanje na Policijski Upravi v Novem Mestu ter na policijskih postajah v Trebnjem in Novem Mestu. Obiskali so več socialno varstvenih zavodov, domov za starejše in posebnih zavodov, med njimi center za tujce v Prosenjakovcih in psihiatrično bolnišnico Idrija. V uradu so preko dežurne službe spremljali tudi oktobrske državnozborske volitve in ob tem po besedah varuhovega namestnika prejeli 70 klicev volivcev s pripombami zaradi različnih kršitev.

Butala je predstavil tudi svojo izjavo pred svetovnim dnevom človekovih pravic, ki se obeležuje 10. decembra, ker je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta deklaracija človekovih pravic. Ob tem je poudaril, da ima deklaracija ogromno moralno moč, saj zavezuje vse narode oz. članice ZN.

Izjava Varuha človekovih pravic ob svetovnem dnevu človekovih pravic

Praznovanje svetovnega dneva človekovih pravic nas vsako leto znova spominja na vizije in pričakovanja ljudi, ki so v letih po drugi svetovni vojni v Splošno deklaracijo človekovih pravic zapisali, da je temelj svobode, pravičnosti in miru na svetu priznanje prirojenega človeškega dostojanstva prav vsakega človeka. Svetovna javnost je pred dvema letoma praznovala polstoletni jubilej Splošne deklaracije, predvsem evropska javnost pa je pred dobrim mesecem obeležila 50. obletnico Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Po razčlovečenju, ki mu je bila med drugo svetovno vojno priča vsa evropska celina, so države, zbrane v Svetu Evrope, “ki jih navdihuje ista miselnost in ki imajo skupno dediščino idealov in političnega izročila o spoštovanju svobode in pravne države,” 4. novembra 1950 izrazile odločenost, da “store prve korake k skupnemu uveljavljanju nekaterih pravic, ki so določene v Splošni deklaraciji”. Evropi je postalo jasno, da je vladavina prava edini varnostni mehanizem, ki lahko posamezniku zagotovi varovanje človekovih pravic in svoboščin. Da pa bi Evropska konvencija ne ostala zgolj seznam lepih želja je bilo hkrati s sprejemom Konvencije ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice, ki lahko države, ki pravice, navedene v konvenciji, v svojih pravnih sistemih kršijo, moralno stigmatizira in denarno kaznuje.

Da se bo tudi naša država slej ko prej znašla med tistimi, ki jih je strasbourško sodišče za človekove pravice obsodilo kršitve s konvencijo zagotovljenih pravic, so napovedovala tudi letna poročila varuha človekovih pravic. V svojem petem rednem letnem poročilu je tako varuh med drugim opozoril na še vedno nestabilen pravni red (predpisi se močno spreminjajo, neskladja, do katerih prihaja znotraj pravnega reda, se odpravljajo prepočasi, nekateri zakoni, pomembni za varstvo človekovih pravic, še vedno niso sprejeti), na neustrezno, neučinkovito in celo nezakonito delovanje državne uprave, posebej izrazit pa je še vedno tudi problem nerazumno dolgotrajnih postopkov pri številnih sodiščih – celovitega programa odpravljanja zaostankov pa kljub sklepom Državnega zbora še vedno ni!

Očitku naši državi, da krši 6. člen Konvencije, ki daje vsakomur pravico, “da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče,” se je z nedavno sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice pridružil nov očitek; Slovenija je med policijskim postopkom prekršila 3. člen Konvencije, ki prepoveduje mučenje ali nečloveško in ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin terja učinkovito policijo, za kar ji je zakonodajalec zagotovil sorazmerno široka pooblastila, ki posegajo tudi v človekove pravice in svoboščine. Hkrati pa je dolžnost zakonodajalca, da zagotovi ustrezna in zadostna jamstva, ki bodo učinkovito preprečevala zlorabe, saj velika pooblastila pomenijo tudi veliko skušnjavo za prekoračitev ali nezakonito uporabo danih pooblastil. Pri nadzoru nad policijo je pomembno sodelovanje javnosti, zato je varuh pozdravil določbo Zakona o policiji, da pri reševanju pritožbe posameznika, kadar ta meni, da so mu bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo kršene pravice ali svoboščine, sodelujejo tudi predstavniki javnosti. Potrebno je, da to zakonsko določilo v praksi čim prej in kar najbolje zaživi.

Praznovanje svetovnega dneva človekovih pravic je tako predvsem priložnost, da se vsi, ki so odgovorni za ustrezen odnos med oblastnimi organi in posameznikom, zavedo, da na področju človekovih pravic razmere niso nikoli dovolj dobre, in da se vedno da storiti več in bolje.
 

Ljubljana, 8. decembra 2000