Varuh je konec leta 2015 na lastno pobudo pričel z obravnavo problematike nadzora, prodaje in ocenjevanja tveganj kemikalij pri nelegalni proizvodnji pripravkov iz strupenih kemikalij za zdravljenje čebel. Zaradi takratnega velikega zanimanja javnosti in medijske izpostavljenosti problematike in presoje Varuha, da je razrešitev problematike medu in domnevne prisotnosti strupenih substanc širšega družbenega pomena, smo na več organov naslovili poizvedbe z namenom podrobneje se seznaniti z obravnavanim primerom in ugotovitvami izvedenih postopkov.
Na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: UVHVVR) smo naslovili poizvedbo Vsebinsko celovit odgovor UVHVVR na postavljena vprašanja smo dobili šele v mesecu aprilu 2017, kar časovno pomeni več kot leto dni od datuma posredovanja poizvedbe Varuha.
Na podlagi ugotovitev Varuha v obravnavani zadevi smo UVHVVR posredovali mnenje v zvezi z nujnostjo seznanjanja javnosti z ugotovitvami opravljenih inšpekcijskih postopkov. Tovrstne informacije imajo namreč lahko predvsem z vidika varstva širšega javnega zdravja lahko preventiven pomen.
UVHVVR je v svojem odgovoru št. U3320-17/2016/45 z dne 18. 11. 2016 med drugim navedla, da skladno s sprejetim sklepom Odbora Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 321-09/16-1/3 z dne 20.1.2016, pravnomočne odločbe zavezancev, pri katerih je bilo ugotovljeno, da so uporabljali neregistrirane pripravke za zdravljenje varoze, objavljajo sproti na svoji spletni strani.
Varuh je v zvezi z navedenim UVHVVR opozoril na določbo 33. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki inšpekcijam nalaga, da: »s ciljem preventivnega ukrepanja odgovarjajo na pisna vprašanja posameznikov, podjetij in institucij, ki se nanašajo na delovanje inšpekcije, preko medijev obveščajo javnost o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov in drugih predpisov in na druge načine delujejo v smislu osveščanja javnosti.« Slednje pomeni, da inšpektorji pri svojem delu, poleg represivnih ukrepov, ki jih sprejemajo za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, delujejo tudi preventivno in s tem prispevajo k zmanjšanju števila kršitev in nepravilnosti v bodoče.
Na podlagi spremljanja medijskih objav, pridobljene dokumentacije in prejetih odgovorov smo presodili, da je bilo delovanje UVHVVR predvsem v tem delu pomanjkljivo, saj bi lahko preko medijev aktivneje izvedli obveščanje javnosti o ugotovljenih nepravilnostih ter o posledicah kršitev zakonov oziroma učinkoviteje delovali v smislu osveščanja javnosti. Zgolj javna objava pravnomočnih odločb v zadevnih primerih na spletni strani UVHVVR ne zadosti preventivnemu namenu obveščanja javnosti, kot ga zasleduje 33. člen ZIN.
V konkretnem primeru bi bilo namreč smiselno, da o ugotovitvah inšpekcijskih postopkov, ki zadevajo širšo javnost, le to javno obvesti ne le z objavo odločb, temveč tudi z izvlečkom ugotovljenih kršitev, ki bi lahko ogrožale javno zdravje oziroma kvaliteto življenja širše javnosti. V tovrstnih primerih je smotrno podati tudi okvirna napotila javnosti za preprečitev posledic ugotovljenih kršitev z namenom doseganja najvišje možne ravni varstva zdravja in življenja državljanov, še posebej, če tako zahtevajo okoliščine primera.
Upoštevajoč vse navedeno smo UVHVVR pozvali k vzpostavitvi ustrezne prakse v okviru svojih pristojnosti in skladno z zavezujočimi pooblastili, kot izhajajo iz veljavnih predpisov delovnega področja. S tem je bila obravnava primera pri Varuhu končana, Varuh pa je zaključil pobudo kot utemeljeno. 7.0-46/2015
