»Posledice sovražnega govora so uničujoče, zato je nujno, da namenjamo pozornost načinom in oblikam za njegovo preprečevanje,« je ob mednarodnem dnevu človekovih pravic na konferenci Ugasnimo sovražni govor, prižgimo razum povedala Jerneja Turin, svetovalka-analitičarka v Centru za človekove pravice, ki deluje pri Varuhu človekovih pravic. Strokovno konferenco je pripravil Zavod PIP v okviru projekta Bodimo prijazni in poteka v Institutu informacijskih znanosti Maribor (IZUM).
»Sovražni govor predstavlja grožnjo osnovnim vrednotam naše družbe, kot sta dostojanstvo in enakost. Ni le oblika verbalnega nasilja – je orodje, ki marginalizira, razčlovečuje in utrjuje diskriminacijo, predsodke ter nestrpnost. Na institucionalni ravni nekaznovan sovražni govor spodkopava zaupanje v pravni sistem in demokratične institucije, povečuje občutek ogroženosti ranljivih skupin in ogroža temelje pravne države. Pogosto vodi tudi do nasilja in poglablja razkol v družbi,« je še povedala v svojem prispevku.
Združeni narodi sovražni govor opredeljujejo kot vsako obliko komunikacije, ki napada ali uporablja zaničevalni jezik glede na vero, narodnost, raso, spol, etnično pripadnost ali druge osebne okoliščine. Ta problem presega posameznike – prizadene celotne skupnosti in spodkopava demokratične temelje družbe. Na osebni ravni povzroča socialno izolacijo, tesnobo in občutek manjvrednosti.
»Zgodovina nas uči, da so se najhujša dejanja nasilja pogosto začela z govorom, ki razčloveči,« je dejala in predstavila nekatera prizadevanja institucije Varuha človekovih pravic RS za ustrezen pristop k sovražnemu govoru. Varuh je večkrat pozval k odgovorni in spoštljivi komunikaciji, zlasti v politiki. Podprl je sprejem Etičnega kodeksa za poslanke in poslance Državnega zbora, čeprav njegovo izvajanje trenutno ni dovolj učinkovito.
Zaradi številnih opozoril mednarodne in domače javnosti, da sovražni govor v Sloveniji praktično ni preganjan, je leta 2019 izvedel analizo tožilske in sodne prakse glede pregona sovražnega govora v Sloveniji. Ugotovil je, da je pregon redek, tarče pa so pogosto LGBTI+ osebe, Romi, migranti in druge ranljive skupine. Zato je pozval in poziva k doslednejšemu izvajanju zakonodaje ter usposabljanju sodnikov in tožilcev za prepoznavanje sovražnega govora. Poleg tega je relevantnim ministrstvom predlagal, naj pripravijo zakonske podlage za učinkovito preprečevanje sovražnega govora na spletu, vključno z družbenimi omrežji. Ministrstvu za pravosodje je predlagal tudi spremembo zakonodaje, ki bi omogočila subsidiarni pregon kaznivih dejanj iz 297. člena Kazenskega zakonika za širši krog oškodovanih oseb.
Že več let opozarja na nujnost sprememb Zakona o medijih, ki bi omogočile učinkovitejše odstranjevanje nezakonitih vsebin in uvedbo sankcij za širjenje sovražnega govora.
Ker je treba odziv na sovražni govor in spodbujanje sovraštva razumeti širše, saj kazenskopravni ukrepi pridejo na vrsto šele, ko je dejanje že storjeno in so namenjeni le najhujšim oblikam, je Varuh priporočil tudi, da se v učne načrte vključijo vsebine o človekovih pravicah, kritičnem mišljenju in nenasilni komunikaciji. Izobraževanje mladih je ključno za preprečevanje širjenja nestrpnosti in diskriminacije, je prepričan.
»Sovražni govor ni le pravni problem, temveč zahteva preventivno in izobraževalno ukrepanje ter sodelovanje različnih deležnikov. Državne institucije, šolski sistem, mediji, civilna družba in posamezniki moramo združiti moči za vzpostavitev vključujoče in strpne družbe,« je še poudarila Turin.
