Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Tudi po 11 letih problem izbrisanih ostaja nerešen

Ob 11. obletnici izbrisa okrog 20.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva se je Društvo izbrisanih Slovenije - Združenje za človekove pravice s Ptuja opoldne najprej zbralo na skupščini društva, popoldne pa je na svoje, tudi po več kot desetih letih še nerešene težave opozorilo tudi na ulicah. Na skupščini so člani društva sprejeli poziv državi in javnosti, v katerem med drugim zahtevajo, da država v najkrajšem času odpravi posledice nezakonitega izbrisa, del te izjave pa so kasneje večkrat prebrali tudi na mirnem protestnem sprehodu. Okrog 70 protestnikov se je napotilo od državnega zbora do vlade, sedeža Evropske komisije v Sloveniji in ministrstva za notranje zadeve. Predstavnike izbrisanih je na kratek pogovor sprejel tudi predsednik DZ Borut Pahor, ki so mu predstavniki društva, tako kot tudi predstavnikom ostalih omenjenih institucij, izročili omenjeni poziv.
V pozivu državi in javnosti, katerega avtor je nekdanji ustavni sodnik in podporni član društva Matevž Krivic, je med drugim zapisano, da država tudi deset let po nezakonitem izbrisu skoraj 20.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva razen ustavnega sodišča in varuha človekovih pravic še vedno ni pripravljena priznati, da je to nezakonitost res zagrešila, še manj pa je pripravljena to napako in njene posledice odpraviti. Kot opozarja društvo, so od MNZ že oktobra 2002 zahtevali, da pripravi nov zakon, ki bo te probleme rešil v skladu z načeli pravne in socialne države, vendar pa se doslej to ni zgodilo.
Tudi o zakonskem predlogu, ki ga je notranjemu ministrstvu septembra na poziv MNZ predložilo društvo samo, odziva - razen javne podpore predloga s strani državnega sekretarja na MNZ Bojana Bugariča, pri čemer pa gre za osebno stališče in ne stališče MNZ - s strani ministrstva še ni bilo. Tudi notranji minister Rado Bohinc doslej, kot je opozoril Krivic, "do tega kričečega problema", čeprav so ga z njim seznanili že junija lani, še ni zavzel javnega stališča. Zato pa so zanimanje za njihove težave po besedah članov društva pokazale nekatere mednarodne organizacije, kot so delegacija Evropske komisije v Sloveniji, Komisija Evropskega sveta proti rasizmu in nestrpnosti in Amnesty International.

Društvo je sicer tako na skupščini kot na protestu izrazilo upanje, da bo Slovenija problem vendarle sposobna rešiti sama. V kratkem namreč pričakujejo odločitev ustavnega sodišča glede zahteve za presojo ustavnosti zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ iz leta 1999, ki jo je društvo vložilo oktobra lani. V društvu ob tem opozarjajo, da bodo, če bo odločitev ustavnega sodišča zanje ugodna in če bo država tudi tokrat to morebitno pozitivno odločitev ignorirala, pravico iskali na evropskem sodišču za človekove pravice.

Današnja skupščina - na njej so razpravljali tudi o organizacijskih in finančnih vprašanjih - in protestni sprehod sta sicer potekala v okviru tedna izbrisanih, ki se bo končal v petek. Tako bo v četrtek na Visoki šoli za socialno delo organizirano še informativno predavanje o problematiki in položaju izbrisanih v Sloveniji, namenjeno predstavnikom tujih veleposlaništev v Sloveniji, v petek pa bo v klubu Gromki na Metelkovi še Afriški večer.

Kot je znano, je približno 20.000 državljanom drugih republik nekdanje SFRJ leta 1991 potekel rok za pridobitev slovenskega državljanstva. Večina od njih ga ni dobila zato, ker ga niso zahtevali. Ko je čas za pridobitev državljanstva potekel - oni pa ga niso pridobili -, so po zakonu postali tujci. Namesto da bi jih samo prestavili iz evidence državljanov v evidenco tujcev, pa so jih državni organi februarja 1992 izbrisali iz registra stalnih prebivalcev, saj naj bi v ta register sodili samo državljani, ne pa tudi tujci. Pristojni organi prenosa teh oseb po mnenju Krivica iz obstoječega registra stalnega prebivalstva v evidenco tujcev po uradni dolžnosti brez obvestila prizadeti osebi ne bi smeli opraviti. Na ta način je država tudi resno ogrozila njihovo eksistenco. Ustavno sodišče je sicer leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 nezakonit.

 

Natisni: