Varuh je prejel pismo pobudnice, ki opozarja, da dajanja inzulina starejši osebi z demenco ni urejeno. Sama je dajanje inzulina osebi z demenco, ki je njena sorodnica, sprejela kot svojo obveznost. Problem nastane, ko je odsotna, njeni sorodniki pa se ne čutijo usposobljene za izvajanje te storitve. Pobudnica še navaja, da aplikacije inzulina naj ne bi izvajala niti patronažna sestra, saj (le) za to storitev ni moč pridobiti napotnice. Dementna oseba sicer prejema pomoč na domu, vendar aplikacije inzulina socialne oskrbovalke (med katerimi so tudi medicinske sestre) ne smejo izvesti, ker gre za zdravstveno storitev, ki ne spada med storitve, ki jih opredeljuje Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev pri pomoči na domu.
Varuh je opravil poizvedbo na Ministrstvo za zdravje (MZ) in na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Od obeh ministrstev smo pričakovali, da se opredelita do navedenega primera in nas seznanita z rešitvijo oziroma predlogom, kako naj pobudniki ravnajo, oziroma kam se lahko obrnejo po pomoč. Želeli smo tudi, da nas seznanijo z morebitnimi načrtovanimi sistemskimi rešitvami v smeri pomoči starejšim osebam z izpostavljenimi težavami.
MZ je za strokovno mnenje zaprosilo Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljevanju: Zbornica - Zveza). Iz mnenja Zbornice-Zveze je razvidno, da socialni oskrbovalec ne more aplicirati zdravil na pacientovem domu, saj aplikacija insulina subkutano (podkožna aplikacija) predstavlja zdravstveno storitev, ki jo lahko v skladu z določili Zakona o zdravstveni dejavnosti izvajajo zgolj zdravstveni delavci, ki imajo pridobljeno ustrezno strokovno izobrazbo ter so strokovno usposobljeni za izvedbo aplikacije omenjenega zdravila. Dalje navajajo, da socialni oskrbovalec ni zdravstveni delavec in tako nima izobrazbe ter ne strokovne usposobljenosti za izvajanje kakršnihkoli storitev oziroma aktivnosti zdravstvene nege. Če pri pacientu obstaja potreba po taki storitvi, Zbornica-Zveza meni, da je treba vključiti patronažno službo, ki bo to izvedla. V zdravstveni negi sladornega bolnikov starostnikov, zlasti tistih z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi, so, kot izpostavljajo posamezni strokovnjaki s področja zdravstvene nege, najpogostejše negovalne intervencije zdravstvena vzgoja in poučevanje glede aplikacije insulina, aplikacija insulina, kontrola krvnega sladkorja in poučevanje samokontrole krvnega sladkorja, nadzor nad jemanjem zdravil per os, prevez kronične rane, prevez amputata in druge. V Sekciji medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti tako izpostavljajo, da v primerih, ko si pacient zaradi različnih razlogov ne more sam aplicirati zdravila in tega ne morejo niti svojci ali pomembni drugi, to izvaja patronažna služba.
Odgovor MDDSZEM se vsebinsko razlikuje od odgovora MZ le v navedbah, da se pri nastajanju novega Zakona o dolgotrajni oskrbi zavzema za integrirano in celovito obravnavo uporabnikov storitev, s katero bi presegli dosedanjo delitev med obema področjema (zdravstva in sociale) in zagotovili celovitejšo pomoč in podporo, ki jo bo zagotavljal kompetenten in ustrezno usposobljen socialni delavec. MDDSZEM piše, da se je na Centru za poklicno izobraževanje že oblikovala posebna medresorska skupina, ki pripravlja revizijo poklicnega standarda za izvajalce zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe.
Pobudo smo šteli za utemeljeno. Pobudnici smo predlagali, da se do sprejema sistemskih in trajnejših rešitev na tem področjum posvetuje z osebnim zdravnikom o možnosti za pridobitev delovnega naloga za obiske patronažne službe. Ta bo premostila obdobja, ko pobudnica ali drugi svojci ne bi zmogli sami aplicirati insulina svoji sorodnici. 3.4-31/2016
