Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

Težave pri prijavi stalnega prebivališča – institut zakonskega prebivališča

Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel več pobud posameznikov, ki so iz različnih razlogov ostali brez stalnega prebivališča, a ga tudi niso mogli prijaviti na centru za socialno delo (t. i. zakonsko prebivališče), saj četrti odstavek 8. člena Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb) takšno prijavo pogojuje s prejemanjem materialne pomoči na območju, kjer posameznik dejansko živi.

Čeprav se Varuh zaveda, da gre pri določitvi zakonskega prebivališča (»fiktivni naslov«, kjer pa posameznik dejansko ne prebiva) za skrajni ukrep, pa je v praksi zaslediti vse (pre)več primerov, ko posamezniki zakonsko določenih pogojev za takšno prijavo prebivališča ne izpolnjujejo, a druge možnosti dejansko nimajo. Zato smo Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) kot pripravljavca ZPPreb opozorili, da je treba omenjeno problematiko nujno ustrezno urediti, saj se na prijavo stalnega prebivališča veže veliko temeljnih pravic, kot so zdravstveno zavarovanje, socialna pomoč in druge.

MNZ je v odgovoru v mesecu septembru izkazal razumevanje za pereče primere, ki jim trenutna ureditev prijave t. i. zakonskega prebivališča ne omogoča. Po predlogu novega ZPPreb naj bi se tako zakonsko prebivališče posamezniku določilo na naslov organa ali organizacije, ki posamezniku nudi oziroma mu je zadnja nudila pomoč kadarkoli v obdobju zadnjih treh let do uvedbe postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča. MNZ je ob tem pojasnilo, da organi in organizacije niso natančno opredeljeni prav tako pa ne vsebina pomoči, ravno z namenom, da bi se prijava zakonskega prebivališča omogočila širšemu krogu posameznikov. Nadalje predlog zakona v teh primerih opušča soglasje, ki ga mora organ ali organizacija dati ob prijavi. V kolikor pa posameznik ne bi izpolnjeval pogoja prejemanja pomoči, pa je zanj še vedno možna prijava zakonskega prebivališča s soglasjem organa ali organizacije.
Varuh ocenjuje pobude za utemeljene in meni, da so predvidene sistemske rešitve z vidika zaščite človekovih pravic obetavne in nedvomno primernejše od trenutno veljavnih, še vedno pa bo verjetno v Republiki Sloveniji zaslediti državljane, ki zaradi izgube stalnega prebivališča ne bodo mogli uveljavljati s tem institutom povezanih pravic. 5.7–33/2013


Natisni: