Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je po pooblastilu pacientke obrnila zastopnica pacientovih pravic (v nadaljevanju: zastopnica), ker je Splošna bolnišnica Novo mesto (v nadaljevanju: bolnišnica) pacientki zavrnila izvedbo operativnega posega. Razlog za zavrnitev naj bi bilo pacientkino zavračanje prejema krvi in krvnih nadomestkov, tudi v primeru življenjske ogroženosti. Pacientka je imela pridružene bolezni, vključno s hudimi alergičnimi reakcijami na vrsto zdravil, ki se uporabljajo v perioperativnem obdobju. Zato je bila postavljena v visoko tvegano skupino za perioperativne vitalne zaplete. Bolnišnica je pacientki predlagala, da poseg opravi v terciarni ustanovi.
Pacientka ni bila zadovoljna z zavrnitvijo zdravljenja in je pomoč poiskala pri zastopnici pacientovih pravic. Zastopnica je po pooblastilu pacientke vložila zahtevo za prvo obravnavo v skladu s 56. členom Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08). Na ustni obravnavi je bil sklenjen dogovor, da se bolnišnica zaveže izvesti operacijo, termin operativnega posega pa se pacientki posreduje po pošti.
Varuh je na bolnišnico naslovil poizvedbo, ker nas je zanimalo, zakaj je bolnišnica spremenila svoje stališče. Bolnišnica je v preteklosti namreč opravila že več operacij pri članih Jehovovih prič, katerih članica je tudi pacientka in je seznanjena z njihovim prepričanjem glede uporabe krvi in krvnih nadomestkov. Zato nas je prvotna odločitev bolnišnice presenetila. Obstajale pa so tudi domneve, da je razlog bolnišnice za zavrnitev operacije pacientke njena verska pripadnost.
Bolnišnica je kot razlog za spremembo svoje odločitve navedla dodatne informacije, ki jih je na podlagi pogovora s pacientko pridobila glede njenih pridruženih bolezni. Pridobila je tudi podatke glede zdravil, ki se lahko predpišejo pacientki. Pacientka je namreč na ustni obravnavi predložila seznam zdravil, ki jih lahko prejme v času zdravljenja v bolnišnici ter dodatno dokumentacijo, po preučitvi katere je strokovna direktorica, kot specialistka anesteziologije z reanimatologijo presodila, da ne obstajajo strokovni zadržki, ki bi preprečevali izvedbo operativnega posega.
Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno z vidika uresničitve pravice do zdravstvenega varstva. Kljub začetni zavrnitvi bolnišnice, da izvede operacijo pri pacientki pod njenimi pogoji, se je v iskanju najboljše možne rešitve za pacientko, ki bi bila sprejemljiva tudi z vidika stroke, našla za vse sprejemljiva rešitev. Pohvalno je prizadevanje zastopnice, kot tudi ravnanje bolnišnice. Varuh je prepričan, da je opisan način reševanja sporov na področju zdravstvenega varstva lahko vzgled zdravstvenim zavodom, kot tudi zastopnikom pacientovih pravic. Primer objavljamo kot primer dobre prakse bolnišnice in učinkovitega dela zastopnice pacientovih pravic v Novem mestu. 3.4-61/2015
