Pobudnik je bil osumljen storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. V predkazenskem postopku so kriminalisti zbirali potrebna obvestila. V ta namen je kriminalist Urada kriminalistične službe Policijske uprave Ljubljana po telefonu poklical pobudnika in ga povabil, da se zglasi na policijski postaji. Pobudnik zatrjuje, da mu je kriminalist zagrozil s prisilno privedbo, če se takoj ne zglasi na policiji.

ZKP v 148. členu pooblašča organe za notranje zadeve, da zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Tako smejo zahtevati potrebna obvestila in vabiti osebe tudi k sebi. V vabilu mora biti navedeno, zakaj so vabljene. Prisilno smejo privesti nekoga, ki na vabilo ni prišel le, če je bil v vabilu na to opozorjen. Jezikovna razlaga, podprta z utesnjujočo razlago predpisa, ki posega v ustavne pravice, odkazuje na zgolj pisno obliko vabila po tretjem odstavku 148. člena ZKP.

Pisno vabilo je policijsko pooblastilo tudi po 37. členu ZPol. Po tem zakonu lahko policisti vabijo osebo tudi ustno, vendar le v izjemnih primerih, če je treba podatke ali obvestila, ki naj bi jih dala oseba, pridobiti nujno in takoj. Ustno vabilo pa ne more biti v obliki telefonskega klica in pogovora, pač pa le z neposrednim osebnim vabilom. Ta omejitev naj zagotovi, da je vabilo zanesljivo posredovano prav tisti osebi, na katero je naslovljeno.

Na naše posredovanje v zadevi pobudnika nam je policija potrdila, da telefonsko povabilo v uradne prostore policije ni policijsko pooblastilo. Če policist pri zbiranju informacij pokliče posameznika po telefonu, je to lahko zgolj neformalen pogovor, ki ne daje podlage za kakršenkoli ukrep prisilne narave, tudi ne za prisilno privedbo. Policist, ki telefonsko povabilo v uradne prostore policije podkrepi z grožnjo, da bo oseba prisilno privedena, če se vabilu ne bo odzvala, prekorači policijska pooblastila in krši zakon.

Policija je v zadevi pobudnika pojasnila, da je kriminalist "sicer podučil pobudnika, kaj lahko pričakuje tisti, ki se ne odzove na vabilo policije, vendar le na njegovo vprašanje v zvezi s policijskim vabljenjem, kar seveda ni mogoče povezovati s samim povabilom". Točne vsebine pogovora med kriminalistom in pobudnikom verjetno ni mogoče ugotoviti. Ni pa dvoma, da bi se policija takšnim in podobnim očitkom o vabljenju po telefonu lahko izognila, če bi vabilo kot policijsko pooblastilo strogo ločevala od telefonskega pogovora. Brez telefonskih pogovorov danes očitno tudi pri zbiranju potrebnih obvestil ne gre, vendar pa bi moral kriminalist jasno povedati sogovorniku, da telefonski pogovor in povabilo ne moreta imeti nobenih pravnih učinkov ali posledic, če se klicana oseba ne želi pogovarjati ali odzvati povabilu. Vabilo po telefonu je za policista verjetno enostavnejše in hitrejše, kar lahko pomeni skušnjavo, vendar je vsako, že takšnemu vabilu podobno ravnanje, ki naj zavede sogovornika, v nasprotju z zakonom.