Svetovalka Centra za človekove pravice in predsednica delovne skupine za Konvencijo o pravicah invalidov pri Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), Jerneja Turin, je 25. novembra 2024 sodelovala na panelu v okviru ZN Foruma za gospodarstvo in človekove pravice. Razprava je potekala na temo Raziskovanje razumnih prilagoditev za invalide, tudi zunaj delovnega okolja.
V svojem nagovoru je poudarila pomen razumnih prilagoditev kot pravne obveznosti, ki prispeva k dostojanstvu, enakosti in vključevanju. Zavrnitev razumne prilagoditve pomeni diskriminacijo, pri čemer morajo gospodarstva zagotoviti te prilagoditve, razen če bi predstavljale nesorazmerno breme. Države pa morajo zagotoviti jasne pravne okvire, smernice za gospodarstvo ter učinkovite mehanizme spremljanja in izvrševanja.
Pojasnila je razliko med obveznostjo zagotavljanja dostopnosti in razumnimi prilagoditvami. Dostopnost je proaktiven in sistemski pristop, katerega cilj je odstranitev ovir za vse. V nasprotju s tem so razumne prilagoditve reaktivne in usmerjene v reševanje specifičnih ovir, s katerimi se soočajo posamezniki, kadar splošne dostopnostne rešitve niso zadostne.
Posebej je izpostavila vlogo nacionalnih institucij za človekove pravice (NHRI) kot neodvisnih institucij, katerih naloga je promocija in zaščita človekovih pravic, ter predstavila primere, kako si te prizadevajo za uresničevanje pravice do razumnih prilagoditev in zagotavljanje dostopnosti za invalide.
Dotaknila se je tudi hitro razvijajoče se vloge umetne inteligence (AI). Poudarila je, da AI ponuja številne priložnosti za izboljšanje dostopnosti in vključevanja, vendar prinaša tudi pomembne izzive, zlasti za osebe z invalidnostmi. »Eden ključnih izzivov je pristranskost, ki nastane zaradi uporabe zgodovinskih podatkov, v katerih so osebe z invalidnostmi pogosto premalo zastopane,« je pojasnila. Takšna pristranskost lahko vodi do diskriminatornih algoritmov, ki izključujejo posameznike zaradi nestandardnih kariernih poti ali drugih razlogov. Poleg tega so številna AI orodja, kot so platforme za iskanje zaposlitve ali klepetalni roboti, pogosto nedostopna za osebe, ki uporabljajo podporne tehnologije, kot so bralniki zaslona.
Kljub temu ima AI velik potencial za preoblikovanje delovnih okolij v bolj vključujoča. Med primeri uporabe AI so personalizirane prilagoditve, kot so orodja za prepis govora v besedilo, avtomatizirani podnapisi ali navigacija po velikih prostorih. AI lahko tudi pomaga podjetjem spremljati inkluzivnost delovnih mest, na primer z analizo enakega dostopa do napredovanj in usposabljanj. Orodja AI lahko tako pomembno izboljšajo vključevanje invalidov v delovna okolja, ključno pa je zagotoviti, da so ta orodja pregledna, nepristranska in dostopna.
