Zvočni posnetek novinarske konference - 1. del (MP3)
Zvočni posnetek novinarske konference - 2. del (MP3)
V medijih so se pojavile različne informacije glede ravnanja Centra za socialno delo Grosuplje (v nadaljevanju: CSD), ki je prejšnji teden namestil dva mladoletna otroka v rejniško družino z namenom posvojitve. V medijih so bili objavljeni tudi osebni podatki, ki so omogočili prepoznavo obeh mladoletnih otrok, omenjeno pa je bilo tudi, da je varuhinja človekovih pravic do sedaj zadevo le pasivno opazovala.
Pri varuhu človekovih pravic smo zgroženi nad vsebino nekaterih prispevkov v medijih, ki brezobzirno zlorabljajo otroka kot objekt senzacionalističnega poročanja. Takšna objava nedopustno stigmatizira oba otroka in jima lahko povzroči nepopravljivo psihično škodo. Javna objava njihovih slik, posnetkov in drugih osebnih podatkov otrok brez privoljenja njihovega zakonitega zastopnika (v konkretnem primeru je to CSD Grosuplje) nedopustno posega v njuno zasebnost in krši njune pravice, ki jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije in Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah. Takšnih posegov v zasebnost ni mogoče opravičevati z radovednostjo javnosti. Varuhinja človekovih pravic bo zato predlagala Novinarskemu častnemu razsodišču, da oceni sporna pisanja in ustrezno ukrepa.
Varuh človekovih pravic kot institucija je bil s problematiko namestitve dveh mladoletnikov v rejniško družino seznanjen že v avgustu tega leta in že takrat smo ocenili, da so dotedanji postopki Centra potekali v skladu z zakonodajo in v korist otrok. Ker je odločba o namestitvi otrok že pravnomočna, je imel Center pravico in dolžnost uresničiti njeno vsebino.
Ker želimo pri varuhu človekovih pravic v vsakem primeru, ki ga obravnavamo, pridobiti kar največ informacij vseh vpletenih, smo v torek, 13. 11. 2007, obiskali osnovno šolo, ki sta jo obiskovala oba mladoletnika, policijsko postajo Grosuplje in Center za socialno delo Grosuplje. Pri tem seveda nismo želeli ocenjevati primernosti strokovnih postopkov, saj za to nismo pristojni, želeli pa smo oceniti, ali so bile v zadnjem postopku, ko sta bila otroka odpeljana iz šole, morebiti kršene njune pravice ali storjene posamezne nepravilnosti.
V osnovni šoli smo se pogovorili z namestnikom ravnatelja in strokovnimi delavci, ki so kakorkoli sodelovali v postopku, na policijski postaji smo govorili s komandirjem in kriminalistom, na CSD pa z direktorico in dvema strokovnima delavkama.
OCENA RAVNANJA ŠOLE
Po naši oceni v ravnanju delavcev šole ni bilo nepravilnosti, saj so poskrbeli, da sta se otroka brez težav umaknila od pouka ter s tem delavcem CSD in Policije omogočili, da opravijo svoje z zakonom določene naloge. Delavci šole so bili namreč dobro seznanjeni z razmerami ter z dotedanjimi postopki CSD, niso pa poznali razlogov za konkretni postopek, do česar pa tudi niso upravičeni.
OCENA DELOVANJA POLICIJE
Policijska postaja (v nadaljevanju: PP) Grosuplje je bila s strani CSD Grosuplje obveščena o sumu ogroženosti otrok, ki so jo ocenili na podlagi pridobljenih opozoril.
Policija je to obvestilo obravnavala kot sum storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 201. člena Kazenskega zakonika.
Zaradi zbiranja obvestil je policist (v civilu) PP Grosuplje z vodjem policijskega okoliša (v uniformi) obiskal tudi OŠ Videm Dobrepolje. Skupaj s policistoma so na šolo prišle še tri delavke CSD. Policija je ravnatelja šole seznanila s svojo nalogo, da mora zbrati obvestila od otrok in morebitno potrebo glede pregleda otrok pri zdravniku. Da se prepreči travmatiziranje otrok in zagotovi primernejši prostor za opravo pogovora z otrokoma, je policija predlagala, da se otroka v ta namen odpeljeta v drug primernejši prostor. Ravnatelju je tako predlagala, da otroka v svojo pisarno povabi šolska psihologinja, da ju bodo socialne delavke seznanile s predvidenimi ukrepi.
Otroka so potem iz šole pospremile v svoj avtomobil delavke CSD in ju odpeljale. V sami šoli in pred njo policista nista komunicirala z otrokoma, temveč sta se nekaj časa le zadržala na hodniku in šolo zapustila po odhodu delavk CSD. Vsi udeleženci pogovorov so potrdili, da se otroka nista upirala odhodu.
Pogovor z otrokoma je policija (pooblaščeni kriminalist iz Ljubljane) nato opravila v kriznem centru za otroke v Grosupljem ob prisotnosti delavcev CSD. Po opravljenem pogovoru, se je postopek policije tudi zaključil.
Po določbah Zakona o kazenskem postopku morajo policisti, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kaznivega dejanja, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in, da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka.
Da bi izvršili to nalogo smejo policisti zahtevati potrebna obvestila od oseb. Po tretjem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku lahko policija v ta namen osebe vabi tudi k sebi. Zaradi vabljenja oseba ne sme imeti nepotrebnih težav pri opravljanju svojega rednega dela. V postopkih z otroki ali mladoletniki mora policist ravnati še zlasti obzirno. Upoštevati mora njihovo osebnost, občutljivost in morebitne druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
Zaradi ocene policije, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je bila policija zavezana ukreniti vse potrebno glede obravnavanega kaznivega dejanja. Prav je tudi, da je upoštevajoč občutljivost primera, vabljenje opravila s pomočjo šole in delavk centra in da je bil pogovor opravljen izven prostorov šole in policije. Na podlagi opravljenih pogovorov lahko zaključimo, da policija z otrokoma ni imela stika v šoli, jih tudi ni odpeljala iz šole, pa tudi sicer je z njima opravila le pogovor zaradi zbiranja obvestil zaradi suma kaznivega dejanja, v katerem sta nastopala kot oškodovanca. Pogovor je opravil za takšna dejanja posebej usposobljen kriminalist v civilni obleki.
V postopkih policije tako ne ugotavljamo nepravilnosti, saj je le izvajala svoja pooblastila ob pogojih, določenih v zakonu in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki določajo policijska pooblastila.
OCENA DELOVANJA CSD
CSD je že od sredine septembra 2007 razpolagal s pravnomočno in izvršljivo odločbo o namestitvi otrok, ki pa ni bila izvršena, saj je želel na ta poseg otroka, pa tudi družino, v kateri sta prebivala, ustrezno pripraviti. V ta namen sta se z otrokoma strokovno redno tedensko ukvarjali dve terapevtki, ki sta o svojem delu in ciljih predhodno seznanili tudi vodstvo šole. CSD je pridobil več informacij, ki so po njihovi oceni indicirale sum, da je zdrav razvoj otrok ogrožen, zato je v skladu s svojo zakonsko pristojnostjo obvestil Policijo, da zadevo razišče. Ker je bil v okviru tega postopka CSD omogočen neoviran dostop do otrok, se je odločil, da odločbo o namestitvi izvrši na otrokom bolj prijazen način, saj bi izvršitev upravne odločbe po zakonu o upravnem postopku (z asistenco policije) imela gotovo veliko hujše posledice za otroka. Ocenjujemo, da je bila odločitev CSD v skladu s 3. členom Konvencije, ki zahteva odločitev v otrokovem interesu.
Delavci šole so se predstavnikom varuha pritožili, da jih CSD ni obveščal o nadaljnji usodi otrok, saj so priporočeno pisno obvestilo prejeli šele v ponedeljek, medtem ko naj bi v petek zaman iskali informacije na CSD. Predstavniki CSD so zatrdili, da so v petek zjutraj govorili s predstavnico šole po telefonu, pisno obvestilo pa so poslali na enak način, kot v vseh podobnih postopkih. Ker gre za različno navajanje dejanskega stanja se varuh ne more opredeliti glede pomanjkljivega obveščanja, vendar pa se glede na reakcije krajanov nagiba k sklepu, da so bili na šoli vendarle seznanjeni z dogodki. Ob tem poudarjamo, da tudi morebitno neobveščanje šole ne bi pomenilo kršitve postopka, lahko pa bi takšen odnos ocenili kot neprimeren.
Varuh človekovih pravic poudarja, da CSD v tem postopku ni odvzel otrok, saj družina, v kateri sta prebivala ni imela nikakršnega pravnega naslova (skrbnik, zastopnik, rejnik, posvojitelj), da bi otroka zadrževala pri sebi in je bila tudi seznanjena ter soglašala z namero, da bosta otroka nameščena v drugo družino z namenom posvojitve.
SKLEPNO
Pri varuhu razumemo zaskrbljenost sosedov in krajanov za usodo obeh mladoletnih otrok, zato priporočamo, da jih CSD na primeren način seznani, kako je poskrbljeno za njuno dobrobit. Pri tem pa opozarjamo, da je odločbe pristojnih državnih organov mogoče spreminjati le v ustreznih pravnih postopkih, ne pa s pritiskom ali grožnjami, ki so jih bili delavci CSD že deležni.
Varuh človekovih pravic bo v okviru svojih nalog še naprej spremljal, kako se uresničujejo otrokove pravice v konkretnem primeru ter opozarjal na morebitne kršitve, če jih bo ugotovil. V konkretnem primeru nismo ugotovili kršitev, ki bi jih storili državni organi, pač pa kršitve otrokovih pravic do zasebnosti, ki so jih zagrešili mediji z nepooblaščeno objavo osebnih podatkov. Pravica javnosti do obveščenosti ne sme prevladati nad pravico otroka do zasebnosti. Varuh bo s tem seznanil Novinarsko častno razsodišče, kakor tudi odgovorne urednike posameznih medijev, ki so takšne podatke objavili.
Sporne objave osebnih podatkov mladoletnikov pa bomo ocenili tudi z vidika, ali obstajajo v posameznih primerih tudi znaki kaznivih dejanj ali prekrškov ter bomo o tem obvestili pristojne državne organe.
Glede posameznih domnevnih kršitev v postopkih CSD, ki so bile objavljene v medijih, pa varuh pričakuje ustrezen nadzor in odziv oziroma potrebne ukrepe pristojnih državnih organov.
Ker je varuh človekovih pravic v svojih letnih poročilih že večkrat ugotovil, da zakonodaja ne sankcionira ustrezno kršitev zasebnosti mladoletnikov, bomo pristojnim državnim organom predlagali tudi konkretne dopolnitve predpisov.
